Na svetu je več kot 55 milijonov ljudi z demenco. Vsako leto je diagnosticiranih približno 10 milijonov novih bolnikov, kar pomeni, da je vsake 3 sekunde z demenco diagnosticiran nov bolnik. Statistični uradi predvidevajo, da se bo število dementnih bolnikov na vsakih 20 let skoraj podvojilo in bo tako leta 2030 doseglo približno 78 milijonov, leta 2050 pa 139 milijonov bolnikov. Velik del povečanja dementnih bolnikov bo v državah v razvoju, predvsem zaradi povečevanja števila starejše populacije. Najhitrejša rast starejšega prebivalstva poteka na Kitajskem, v Indiji ter pri njihovih sosedih v južni Aziji in zahodnem Pacifiku. Demografsko staranje je svetovni proces, ki kaže na uspehe izboljšane zdravstvene oskrbe v zadnjem stoletju. Mnogi živijo daljše in bolj zdravo življenje, zato se v svetovnem prebivalstvu veča delež starejših. Demenca v splošnem prizadene predvsem starejše ljudi, vendar se nekateri primeri začnejo že pred 65. letom starosti. Z izjemo primerov Alzheimerjeve bolezni, ki jo povzročajo genetske nepravilnosti, strokovnjaki menijo, da se Alzheimerjeva bolezen, tako kot druge pogoste kronične bolezni, lahko razvije kot posledica več dejavnikov in ne enega samega vzroka.
DEJAVNIKI TVEGANJA ZA RAZVOJ ALZHEIMERJEVE BOLEZNI
Največji dejavniki tveganja za nastop Alzheimerjeve bolezni so starost, prisotna družinska anamneza Alzheimerjeve bolezni ter prisotnost gena za apolipoprotein ε4.
Starost
Starost ni povzročitelj Alzheimerjeve bolezni, vendar pa je eden izmed glavnih dejavnikov tveganja. Večina ljudi z Alzheimerjevo boleznijo je starih 65 let ali več. Za ljudi, mlajše od 65 let, je verjetnost, da razvijejo Alzheimerjevo bolezen, veliko manjša v primerjavi s starejšimi posamezniki. Statistika kaže, da je zgolj 15 odstotkov bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo starih med 65 in 74 let, medtem ko je 44 odstotkov starih med 75 in 84 let. Po 65. letu starosti se tveganje za Alzheimerjevo bolezen podvoji na vsakih pet let. Po 85. letu pa tveganje doseže skoraj tretjino starostnikov. Čeprav starost posameznika predstavlja velik dejavnik tveganja za razvoj Alzheimerjeve bolezni, pa sama po sebi ni dovolj za njen razvoj in nastanek. Družinska anamneza: Tudi prisotna družinska anamneza Alzheimerjeve bolezni ni pogoj, da jo posameznik razvije, vendar pa njena prisotnost veča verjetnost za razvoj bolezni. Posamezniki, katerih starši, bratje ali sestre so zboleli za katerokoli obliko Alzheimerjeve bolezni, so veliko bolj izpostavljeni tveganju za njen razvoj, v primerjavi s posamezniki, ki bolezni nimajo v ožjem sorodstvu. Statistika namreč kaže, da so posamezniki, katerih Alzheimerjeva bolezen je prizadela več članov ožjega sorodstva, toliko bolj izpostavljeni potencialnemu razvoju bolezni.
Apolipoprotein E (APOE)
Apolipoprotein E je beljakovina, ki prenaša holesterol po telesu. Vsak posameznik od vsakega starša podeduje eno od treh oblik gena (ε2, ε3 in ε4) za APOE. Oblika ε3 je najpogosteje izražena oblika APOE, sledi ji oblika ε4, najmanj pogosta pa je oblika ε2. Pri bolnikih z Alzheimerjevo boleznijo je značilno, da imajo v večji meri izraženo obliko ε4, medtem ko je pri posameznikih z APOE ε2 tveganje za razvoj bolezni najmanjše. Tisti, ki podedujejo eno kopijo ε4, imajo trikrat večje tveganje za razvoj Alzheimerjeve bolezni, medtem ko imajo tisti, ki podedujejo dve kopiji ε4 8- do 12-krat večje tveganje za razvoj bolezni. Poleg tega je pri tistih z obliko ε4 večja verjetnost za razvoj bolezni že v mlajši starosti. Raziskovalci ocenjujejo, da ima 40–65 % ljudi z Alzheimerjevo boleznijo eno ali dve kopiji gena APOE ε4. Vendar pa tudi dedovanje ε4 oblike gena APOE ne zagotavlja, da bo posameznik razvil Alzheimerjevo bolezen.
SPREMENLJIVI DEJAVNIKI TVEGANJA
Čeprav na dejavnike tveganja, kot so starost, družinska anamneza in izražanje apolipoproteina ε4, nimamo vpliva, pa lahko vplivamo na druge dejavnike tveganja, t. i. spremenljive dejavnike tveganja, ki jih lahko preprečujemo in tako zmanjšamo tveganje za upad kognitivnih sposobnosti. Mednje spadata telesna aktivnost in ustrezno zdravstveno stanje posameznika. Redna telesna aktivnost in obvladovanje kardiovaskularnih obolenj (zlasti sladkorna bolezen, debelost, kajenje in hipertenzija) zmanjšata tveganje za upad kognitivnih sposobnosti, s čimer se zmanjšuje tveganje za razvoj demence. Dokazano je, da zdrava prehrana in vseživljenjsko učenje zmanjšata tveganje za kognitivni upad.
Kardiovaskularne bolezni
Zdravje možganov je tesno povezano s splošnim zdravjem srca in ožilja. Zdravo srce pomaga zagotoviti ustrezno preskrbo možganov s kisikom in hranili, ki so nujno potrebni za normalno delovanje celotnega organizma, vključno z možgani. Škodljivi dejavniki, ki povečujejo tveganje za srčno-žilne bolezni, so povezani tudi s povečanim tveganjem za razvoj demence. Ti dejavniki vključujejo kajenje, debelost v srednjih letih, sladkorno bolezen, hipertenzijo in povišan holesterol.
Nasprotno pa dejavniki, ki ščitijo srce, pozitivno vplivajo tudi na delovanje možganov in lahko zmanjšajo tveganje za razvoj Alzheimerjeve bolezni in demence. Med zaščitne dejavnike spada redna fizična aktivnost. Redna vadba lahko zmanjša tveganje za razvoj demence tudi do 30 odstotkov.
Izobrazba
Osebe z večletno formalno izobrazbo naj bi bile manj izpostavljene tveganju za Alzheimerjevo bolezen in druge vrste demence, kot tiste s krajšo formalno izobrazbo. Nekateri raziskovalci menijo, da večletno izobraževanje gradi »kognitivno rezervo«, ki se nanaša na sposobnost možganov, da fleksibilno in učinkovito delujejo kljub starostnim spremembam možganov. Pomemben dejavnik pri spodbujanju kognitivne rezerve pa je poleg izobraževanja tudi delo, ki spodbuja razmišljanje. Nedavna študija je pokazala, da so posamezniki kljub prisotnosti gena za APOE ε4 imeli manjše tveganje za razvoj demence, če so imeli v mladosti večletno izobraževanje, v srednjih letih miselno zahtevno delo, se v poznem življenjskem obdobju udeleževali prostočasnih dejavnosti in/ali imeli močna socialna omrežja. Vendar pa razlog za razmerje med formalno izobrazbo in zmanjšanim tveganjem za Alzheimerjevo bolezen ni jasen. Zaščitni dejavnik bi lahko bil višji socialno-ekonomski status posameznikov z večletno formalno izobrazbo. Pomanjkanje izobrazbe se lahko odraža kot posledica nižjega socialno-ekonomskega statusa, kar lahko poveča verjetnost vnosa slabe prehrane in zmanjša zmožnost, da si tak posameznik privošči zdravstveno oskrbo ali zdravljenje srčno-žilnih dejavnikov tveganja.
Socialna aktivnost
Študije kažejo, da socialna aktivnost posameznika skozi vse življenje podpira zdravje možganov in lahko zmanjša tveganje za razvoj tako Alzheimerjeve bolezni kot drugih oblik demenc. Socialna aktivnost namreč izboljša kognitivno sposobnost, vendar natančen mehanizem, kako do tega pride, še ni znan.
STROŠKI BOLEZNI
Skupno ocenjeni svetovni stroški demence so leta 2015 znašali 818 milijard ameriških dolarjev, kar je takrat predstavljalo 1,09 % svetovnega bruto domačega proizvoda. Letni svetovni stroški demence so zdaj nad 1,3 trilijona USD in naj bi do leta 2030 narasli na 2,8 trilijona USD. Če bi bila globalna oskrba za demenco država, bi ta država imela 14. največje gospodarstvo na svetu. Stroški demence se pripisujejo:
- neformalni oskrbi: neplačana oskrba, ki jo zagotavlja družina in drugi;
- neposrednim stroškom socialne oskrbe: zagotavljajo jo strokovnjaki za patronažno oskrbo in v bivalnih okoljih;
- neposrednim stroškom zdravstvene oskrbe: stroški zdravljenja demence in druga stanja v primarni in sekundarni oskrbi.
Neposredni stroški zdravstvene oskrbe predstavljajo približno 20 % svetovnih stroškov demence, medtem ko neposredni stroški socialnega sektorja in stroški neformalne oskrbe predstavljajo vsak približno 40 %. Relativni prispevek neformalne oskrbe je največji v afriških regijah in najnižji v Severni Ameriki, Zahodni Evropi in nekaterih južnoameriških regijah, obratno pa velja za stroške socialnega sektorja.
Dejstva o Alzheimerjevi bolezni:
- 21. september je svetovni dan Alzheimerjeve bolezni. Njen simbol je vijolična pentlja.
- Trenutno ocenjujejo, da po vsem svetu živi več kot 55 milijonov ljudi z demenco. Število obolelih ljudi naj bi do leta 2050 naraslo na 139 milijonov, največ pa se jih bo povečalo v državah z nizkimi in srednjimi dohodki.
- Že 60 % ljudi z demenco živi v državah z nizkimi in srednjimi dohodki, do leta 2050 pa se bo ta delež povečal na 71 %.
- Vsake 3 sekunde se nekje na svetu pojavi nov primer demence.
- Do tri četrtine ljudi z demenco po vsem svetu še niso prejeli diagnoze. Skoraj 80 % splošne javnosti je zaskrbljenih zaradi razvoja demence v nekem trenutku in 1 od 4 ljudi meni, da ne moremo storiti ničesar, da bi jo preprečili.
- Skoraj 62 % zdravstvenih delavcev po vsem svetu napačno misli, da je demenca del normalnega staranja.
