Ljubljana, 12. oktobra 2020 – Še nedolgo nazaj za marsikatero vnetno revmatično bolezen ni bilo na voljo učinkovitih zdravil in revmatični bolniki so trpeli nepredstavljive bolečine, ki so izjemno slabo vplivale na kakovost njihovega življenja. Bolezen ankilozirajoči spondilitis (AS) je zaradi značilne močne vnetne bolečine v hrbtenici še posebno obremenjujoča za bolnike. Pred letošnjim svetovnim dnevom revmatikov, ki ga obeležujemo 12. oktobra, so strokovnjaki poudarili, da je celostna obravnava revmatičnih bolnikov ključna za dobre izide zdravljenja in kvalitetno življenje z boleznijo. Revmatične bolezni so zelo raznolike, od osteoartroze, s katero se sooča skoraj vsak starejši od 60. let, do na primer vnetja srednje velikih žil, ki ga v Sloveniji diagnosticirajo v povprečju dvema bolnikoma letno. »Žal se nekaterim revmatičnim bolnikom pogosto veliko dogaja, imajo poleg revmatične bolezni še na primer luskavico, vnetno črevesno bolezen, vnetje oči… Na srečo pa imamo v Sloveniji na voljo vsa sodobna zdravila za zdravljenje revmatičnih bolezni, nekatere smo imeli na voljo celo prej kot v nekaterih drugih državah, npr. ZDA, « je dejal prof. dr. Matija Tomšič, dr. med., spec. revmatologije s Kliničnega oddelka za revmatologijo UKC Ljubljana. Žal dobršen del bolnikov v prvi fazi zanika diagnozo revmatične bolezni. »Imam mlado bolnico, ki že tri leta od postavitve diagnoze poskuša razne alternativne metode, ker se grozno boji neželenih učinkov zdravil, žal pa se ne vpraša po želenih učinkih in o tem, kaj bo z njo, če se ne bo zdravila. Poškodbe sklepov zaradi na primer revmatoidnega artritisa so po treh letih brez zdravljenja neodpravljive in bodo bolnika spremljale do konca življenja, če pa bi bolezen zdravili takoj po postavitvi diagnoze, kroničnih poškodb ne bi bilo,« je opozoril prof. dr. Tomšič. Poudaril je, da slovenski revmatologi v zelo kratkem času postavijo diagnozo za nekatere revmatične bolezni, na primer za revmatoidni artritis v povprečju v 12,7 tedna, s čimer se ne morejo pohvaliti skoraj nikjer v Evropi. Ankilozirajoči spondilitis (AS): do diagnoze mine več časa Pri ankilozirajočem spondilitisu pa od prvih težav do postavitve diagnoze mine več časa. »Delno zato, ker bolniki ne gredo takoj k zdravniku ali pa družinski zdravnik te bolezni ne prepozna, kar je razumljivo, če ima za vsakega pacienta samo nekaj minut časa. Predstavljajte si: v ambulanto se večkrat vrača mlada oseba, ki toži za bolečinami v križu, ki jih ima kar 20 odstotkov Slovencev – le 0,5 odstotka pa ima ankilozirajoči spondilitis. Prepoznava je še težja, ker polovica bolnikov nima sprememb krvne slike. Ankilozirajoči spondilitis je torej poseben izziv za družinske zdravnike. Svetujem jim, naj bodo pozorni na bolnike, ki se pogosto vračajo v ambulanto zaradi bolečin v križu in so mlajši od 40 let, posebno če je pri njih prisotna nočna bolečina, ki se izboljša po gibanju in poslabša ob mirovanju. Takega naj napotijo k revmatologu,« je dejal prof. dr. Tomšič. Ankilozirajoči spondilitis (AS) je kronična vnetna revmatična bolezen hrbtenice, ki zareže v najbolj plodna leta človekovega življenja, saj zbolevajo predvsem mladi moški pred 40. letom starosti, povprečna starost ob začetku bolezni je 28 let. Prizadene od 0,3 do 0,8 odstotka odrasle populacije, v Sloveniji je obolelih okoli 16.000 ljudi. Moški precej pogosteje zbolevajo kot ženske, razmerje je približno 3 : 1. Vzroki za nastanek AS niso znani. Za začetno fazo bolezni je značilna vnetna bolečina v hrbtenici, ki je še posebno pogosta v nočnem času. »Ena glavnih značilnosti vnetne bolečine je namreč pojavljanje v mirovanju, predvsem ponoči, ko bolnika zbudi in ga prisili, da vstane in se razgiba. Bolečina je zelo huda in bolniki je ljudem, ki je ne poznajo, skorajda ne morejo opisati. Zato imajo bolniki motnje spanja, ki se kažejo s hormonskimi neravnovesji, ki negativno vplivajo na številne procese v telesu. Zjutraj so bolniki okoreli, velikokrat utrujeni, brez energije in volje do dela. Včasih se tako stanje stopnjuje do zmanjšanja motivacije, včasih celo do depresije, ki je pri revmatikih pogostejša kot pri zdravi populaciji,« je poudaril revmatolog dr. Aleš Ambrožič, dr. med., s Kliničnega oddelka za revmatologijo UKC Ljubljana. (se nadaljuje)