Za revmatike je zdrav življenjski slog še bolj pomemben Dr. Aleš Ambrožič je opozoril na pomen zdravega življenjskega sloga za preprečevanje, lahko tudi bistveno izboljšanje ali celo ozdravitev številnih kroničnih nenalezljivih bolezni sodobnega časa, kot so bolezni srca in ožilja, sladkorna bolezen, debelost, bolezni gibal, nekatere maligne bolezni, demenca… »Te bolezni lahko prizadenejo vsakogar, zato to sporočilo ni namenjeno le bolnikom z revmatskimi boleznimi, pač pa slehernemu, ki je pripravljen nekaj storiti zase. Revmatiki pa so zaradi svoje bolezni dodatno izpostavljeni povečanemu tveganju za večino teh bolezni. Vnetne revmatske bolezni se seveda med seboj razlikujejo, a pri vseh gre za bolj ali manj izraženo kronično vnetje, ki negativno vpliva na številne organe in organske sisteme. Tako imajo revmatiki povečano tveganje za bolezni srca in ožilja, kar vključuje npr. povišan krvni tlak, srčni infarkt, možgansko kap,« je poudaril. Dodal je, da kronično vnetje vpliva tudi na telesno sestavo, predvsem je pomembna izguba mišic. »Poleg tega vplivajo na izgubo mišic nekatera zdravila, ki po drugi strani pospešujejo nabiranje maščobe. Oslabelost mišic dodatno pospešuje manjša gibljivost sklepov in hrbtenice ter slabša aktivacija mišic zaradi vnetja sklepov, hrbtenice in drugih struktur. Oslabelost mišic se lahko pokaže že v srednji odrasli dobi in sčasoma lahko vodi v kritično oslabelost in odvisnost od pomoči drugih. Povečana maščobna masa pa zopet poveča tveganje za številne nenalezljive bolezni sodobnega časa, dodatno obremeni gibala in, po izsledkih raziskav, tudi poveča bolečine v sklepih in hrbtenici. Tega dejstva, da, če malce poenostavimo, prekomerna maščoba boli, bi se morali zavedati vsi,« je poudaril dr. Ambrožič. Poleg tega se bolniki z nezdravim življenjskim slogom slabše odzovejo na zdravljenje in doživijo več zapletov, torej je zdrav življenjski slog za bolnike z revmatičnimi boleznimi še bolj pomemben, posebno zato, da obdržijo čim več mišične mase, ki omogoča ohranjanje gibljivosti. Najustreznejši način prehrane je po njegovih besedah mediteranski način prehranjevanja, ki ne izključuje nobenega živila, ampak vključuje vse, kar naš organizem potrebuje. Pri drastičnih dietah namreč lahko pride do izgube mišične mase, kar je za revmatične bolnike že tako težava. Polovica ljudi z revmatičnimi boleznimi doživlja depresivna obdobja Raziskave kažejo, da približno 50% ljudi z revmatičnimi boleznimi doživlja depresivna obdobja. »Pri teh bolnikih bolezen huje poteka, izid bolezni pa je slabši kot pri tistih, ki depresije nimajo. Pri depresiji prevladujeta občutka krivde in sramu, ki ju bolniki z ankilozirajočim spondilitisom pogosto čutijo, saj je pogosto njihov način življenja zelo strog; zelo so zahtevni do sebe, težijo k perfekcionizmu in samoomejevanju ter nepriznavanju zdravih agresivnih impulzov, npr. zavračajo jezo. Občutke razočaranja in neugodja kompenzirajo z nagnjenostjo k samožrtvovanju, da »se dobro vzamejo v roke«. Značilne so tudi pretirana želja pomagati drugim, težnja po odvisnosti ter želja po negi in skrbi. To so pretežno vzroki, da se pri teh bolnikih ob bolezni pojavi še depresija,« je opisala asist. Ingrid Plankar, mag. farm., psihoanalitična psihoterapevtka. Bolniki z AS se pogosto počutijo negotovi in nemočni, ti občutki so v trenutni situaciji še močnejši. »Večina bolnikov težko zdrži z občutkom nemoči in negotovosti. Poskušajo ga uravnavati s pretirano kontrolo in potrebo po moči ter materialnih dobrinah, zato se hitro znajdejo v začaranem krogu: bolj kot želijo prekriti te občutke, bolj silijo v zavest, bolj se trudijo, da bi jih odgnali. To pa postane zelo naporno in izčrpavajoče. Od tod tudi dolge neprespane noči. Pomembno je, da znamo občutke v sebi prepoznati, o njih spregovoriti, jih predelati in malce spustiti svoje standarde,« je svetovala bolnikom z ankilozirajočim spondilitisom.(se nadaljuje)