Ljubljana (MOREL) – V letu, ko UKC Ljubljana praznuje kar 240 let tradicije in 50 let odličnosti medicine v glavni stavbi UKC Ljubljana, pomemben jubilej – 130 let neprekinjenega delovanja – obeležuje tudi Dermatovenerološka klinika. Klinika je osrednja slovenska ustanova za diagnostiko, zdravljenje in raziskave najzahtevnejših kožnih in spolno prenosljivih bolezni, kjer skrbijo za zdravje pacientov z najtežjimi dermatovenerološkimi diagnozami. Ob tej priložnosti so pripravili zbornik in razstavo akvarelov upokojene medicinske sestre Martine Kranjc, ki na poseben način pričata o bogati zgodovini in izjemnih dosežkih klinike. Dermatovenerološka klinika UKC Ljubljana je osrednja in vodilna slovenska institucija na področju diagnostike, zdravljenja in raziskav kožnih ter spolno prenosljivih bolezni, ki s sodobnimi medicinskimi praksami, raziskavami in multidisciplinarnim pristopom zagotavlja najvišjo kakovost zdravstvene oskrbe.V ambulantni dejavnosti vsako leto pregledajo več pacientov. Leta 2019 (zadnje pred Covidno leto) so jih 40.000, lani že več kot 48.000, kar je 20 odstotkov več. Klinika je z leti doživljala prenovo in izboljšave, nazadnje otroški oddelek leta 2024, ki so ga zaposleni pričakovali že vrsto let, in je vsem vlila dodatno energijo in motivacijo. Kot je poudarila Anita Jelen, glavna sestra klinike: “Zdravstvena nega na naši kliniki ni le tehnična oskrba, temveč celosten pristop, ki zahteva strokovnost, empatijo in spoštovanje do dostojanstva vsakega bolnika. Bolezni kože in spolno prenosljive bolezni pogosto vplivajo na pacientovo telesno podobo in intimnost, zato je naša naloga zagotoviti podporo tako na medicinskem kot tudi psihosocialnem nivoju. Zdravstvena nega danes je nepogrešljiv del zdravljenja, še posebej pri bolnikih z redkimi in kroničnimi kožnimi boleznimi ter tistih, ki prejemajo biološka zdravila. Pomembno vlogo ima tudi pri kirurških posegih, kjer s strokovno pripravo in oskrbo po operacijah prispevajo k varnosti in uspešnemu okrevanju pacientov. Skrbimo za celostno obravnavo pacientov – od strokovne oskrbe do psihosocialne podpore. Naš cilj je zagotavljanje varnosti, uspešnosti zdravljenja ter spoštovanje dostojanstva bolnikov. Na kliniki so si ob praznovanju obletnice zastavili še veliko novih izzivov: dodatne možnosti za namestitev pacientov in izvajanje dnevne bolnišnic v kontejnerjih ob stavbi klinike, ki bodo pripravljeni za vselitev v začetku leta 2026. Nakup nekaterih novih aparatur, kot je radiofrekvenčni aparat za zdravljenje varic tik pod kožo (kar se v Sloveniji še ne izvaja), bo omogočil večje število operacij ven. Nakup treh novih aparatur, ki bodo skrajšale čas priprave vzorcev in delno razbremenile kader v Histopatološkem laboratoriju. Kratka zgodovina: Zgodovina dermatovenerologije v Ljubljani sega vse do konca 15. stoletja, ko je na območju današnjih klinik deloval lazaret za zdravljenje sifilitičnih bolnikov. V 18. stoletju je deloval oddelek za sifilis v prvi slovenski Civilni bolnici na Kranjskem, kjer so po hudih epidemijah na začetku 19. stoletja kapacitete znatno povečali. V drugi polovici 19. stoletja sta bila ustanovljena posebna oddelka za sifilis in kožne bolezni, ki sta se skozi čas razširila in leta 1895 preselila v novozgrajeni Paviljon za kožne bolezni. Pomemben mejnik v razvoju klinike je bilo leto 1924, ko je Jernej Demšar prevzel vodstvo Dermatološkega oddelka in ga močno razširil, saj je število bolnikov s kožnimi in spolno prenosljivimi boleznimi naraščalo. Po drugi svetovni vojni je bila vzpostavljena mreža kožno-veneričnih dispanzerjev, ki je izboljšala organizacijo preventivnega in kurativnega dela. Leta 1945 je oddelek prešel v status Dermatovenerološke klinike, ki je v petdesetih in šestdesetih letih uvedla številne specializirane laboratorije in subspecialistične ambulante. Nadaljeval jo je prof. dr. Franjo Kogoj, ki je uvedel subspecializacije in moderniziral diagnostične metode. V drugi polovici 20. stoletja so se razvile pomembne subspecialnosti, kot so dermatoonkologija, dermatokirurgija, flebologija, otroška dermatovenerologija in specialne laboratorijske metode. Klinika je kot ena izmed prvih v regiji uvedla dermatoskopijo, lasersko terapijo ter številne napredne metode zdravljenja kožnih in spolno prenosljivih bolezni. Konec 20. in v začetku 21. stoletja se je ambulantna dejavnost močno povečala, hkrati pa se je število bolniških postelj zmanjšalo. Ustanovljeni so bili sodobni laboratoriji in uvedene nove terapevtske metode, kot so fotodinamična terapija, interventne metode v flebologiji in zdravljenje z biološkimi zdravili. Poseben poudarek ima tudi interdisciplinarno sodelovanje, saj je klinika leta 2019 postala članica Evropskih referenčnih mrež za redke bolezni in vzpostavila Center za limfologijo, flebologijo in kronične rane, ki je pridobil evropsko akreditacijo. To potrjuje visoko strokovno raven in pomembno vlogo klinike v slovenskem in evropskem zdravstvenem prostoru. To je sporočila Andreja Comino. (konec)