Kot je povedala Irena Klavs z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, se v Sloveniji oblikuje mreža za epidemiološko spremljanje bolnišničnih okužb v bolnišnicah za akutno oskrbo. Na simpoziju je predstavila rezultate raziskave, v kateri so v obdobju med 2013 in 2016 spremljali pojavnost okužb kirurške rane po operacijah odstranitve žolčnih kamnov v treh različnih slovenskih bolnišnicah. Vključenih je bilo 620 bolnikov, »skupna ocena pojavnosti okužb kirurške rane za to obdobje pa je bila 6,8 okužb na tisoč bolniško oskrbnih dni po operaciji. Referenčna vrednost za države EU in evropskega gospodarskega prostora v obdobju med 2013 in 2014 je bila 1,5 okužb kirurške rane na tisoč bolniško oskrbnih dni po operaciji. Povprečje za države EU in evropskega gospodarskega prostora je bilo 1,4 okužb. Ugotovili smo, da sta imeli dve od treh slovenskih bolnišnic iz naše raziskave višje povprečje okužb, kot je znašal 90. percentil za Evropo! Ugotovili pa smo lahko tudi razveseljivo dejstvo, in sicer tista bolnišnica, ki je v raziskavi sodelovala vsa tri leta, je uspela znižati pojavnost z 9,8 okužb kirurške rane v letu 2013 na bolj sprejemljivih 2,8 okužb. To je še en jasen dokaz, da epidemiološko spremljanje okužb kirurške rane vsekakor vpliva na znižanje njihove pojavnosti.«
Splošna bolnišnica Izola je ena od bolnišnic, ki je pristopila k projektu spremljanja okužb kirurške rane leta 2013. Kot je povedal Tomaž Jakomin, spec. abdominalne kirurgije, je »v projekt vključen samo abdominalni oddelek, letni strošek, ki ga bolnišnica financira sama, je okoli tri tisoč evrov. Nosilec in pobudnik projekta je zdravstvena nega. Projekt, katerega najpomembnejši element je zagnanost, je dvosmerni, pri čemer se informacije o stanju okužbe kirurške rane pretakajo iz bolnišnice na primarno raven zdravstva in obratno. Bistvo našega projekta je spremljanje okužb kirurške rane s fotografijo in telemedicino, s čimer je omogočeno lažje sledenje bolniku in dogajanju s kirurško rano in splošnim stanjem bolnika. Na ta način smo kar precej zmanjšali število prezgodnjih kontrol v ambulantah in istočasno olajšali odločanje zdravnikom na primarni ravni, oni pa nam; v resnici gre za dvosmerno izobraževanje.«
Med pomembnejšimi dejavniki preprečevanja okužb kirurške rane je tudi antibiotična zaščita pred posegom. Pri njej je treba upoštevati vrsto dejavnikov, predvsem pa je potrebno imeti ves čas pred očmi, da antibiotična zaščita kirurških bolnikov traja kratek čas, a zaradi visokega števila kirurških posegov v naših bolnišnicah pomembno prispeva k skupni porabi antibiotikov in ima posledično kar pomemben vpliv na mikrobno odpornost, ki postaja vse večja težava, s katero se srečujejo v zdravstvu, je povedala Bojana Beović, spec. infektologinja z UKC Ljubljana. Dodala je še, da je bil »idealni antibiotik za preprečevanje okužb kirurške rane opredeljen že pred vrsto leti. Njegove glavne lastnosti so, da mora delovati mora proti mikroorganizmom, ki lahko povzročijo okužbo rane, doseči mora želeno terapevtsko koncentracijo, po možnosti v enem samem odmerku in ga apliciramo že skupaj z anestezijo, nima neželenih učinkov, ne součinkuje na ostala zdravila in ne povzroča mikrobne odpornosti. Ker so kirurški posegi v naših bolnišnicah pogosti, mora biti tudi cenovno dostopen.«
Simpozija se je udeležila tudi Marja A. Boermeester, spec. abdominalne kirurgije z Amsterdam Medical Centre. Med drugim je poudarila pomen dobre predoperativne priprave pacientov, saj raziskave namreč kažejo, da je vzrok za nastanek in razvoj okužbe kirurške rane kar v polovici primerov na strani pacientov, v okoli 30 odstotkih jo povzroči osebje, v 20 odstotkih pa so vzroki v drugih dejavnikih. Prav z dobro predpripravo pacientov na poseg lahko preprečimo polovico zapletov po operaciji. Pri tem so poleg dobrega načrtovanja samega kirurškega posega in dobre tehnike še zlasti pomembni ukrepi, med katere sodijo »ureditev vseh kroničnih bolezni, zlasti sladkorne bolezni ter antikoagulantne in imunosupresivne terapije, opustitev kajenja, vsaj v času pred operacijo in v času okrevanja, znižanje previsoke telesne teže in primerna prehranjenost organizma.« To je sporočila Andreja Verovšek. (konec)