Različne novejše izdelke z nikotinom, kot so elektronske cigarete ali novi tobačni izdelki, v katerih se tobak segreva, uporablja višji odstotek mladoletnikov kot odraslih, njihova uporaba pa večinoma narašča. »Največji izziv ne predstavljajo več le cigarete. Zaradi intenzivnega ozaveščanja in napredne zakonodaje v Sloveniji se mladostniki vedno bolj zavedajo, kako škodljivo je kajenje in manj posegajo po cigaretah. Tobačna industrija zaradi tega stalno išče nove načine, kako ohraniti svoj dobiček, tudi tako, da v naše okolje prinaša nove nikotinske izdelke, ki ne vsebujejo tobaka, vsebujejo pa močno zasvojljiv nikotin in druge zdravju škodljive kemikalije. Te izdelke pogosto zavajajoče predstavljajo kot zdravju neškodljive, obenem pa jih oblečejo v atraktivno vizualno podobo, ki še dodatno napačno sporoča njihovo »neškodljivost«. Na splošno je v našem okolju informacij o teh novih izdelkih še zelo malo, tako da so tudi mladostniki večkrat napačnega mnenja, da jim uporaba takšnih nikotinskih izdelkov ne more škoditi. V resnici pa njihova redna uporaba pelje v močno odvisnost, zaradi česar posledično obstaja večja verjetnost, da bodo kasneje v življenju posegli tudi po tradicionalnih cigaretah,« je opozorila Nina Rogelj Peloza, podpredsednica Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija. S tem, da je eden izmed najpomembnejših izzivov pojavljanje novih nikotinskih izdelkov, se strinja tudi Katja Čič, strokovna sodelavka Inštituta za zdravje in okolje, in navaja, »da se preko spletnih platform, ki jih mladi uporabljajo, pogosto širijo lažne informacije o »neškodljivosti« teh izdelkov. Novi nikotinski izdelki predstavljajo vedno večjo nevarnost zaradi svoje zasvojljivosti ter marketinških strategij, po katerih posega tobačna industrija, da te izdelke oglašujejo med mladimi. Mladi ostajajo ranljiva skupina ljudi, ki potrebuje večjo zaščito za izboljšanje stanja na področju rabe tobaka in povezanih izdelkov. Pomembno je tudi razumevanje družbeno-kulturnih vplivov na trende kajenja med mladimi – le s korenitimi spremembami na več nivojih bomo lahko kos pojavu novih nikotinskih izdelkov ter odvisnosti od nikotina, do katere pripelje uporaba teh izdelkov«. Nikotin ima pomembne škodljive učinke, še posebej med mladimi Ko govorimo o vplivu nikotina na zdravje, govorimo predvsem o njegovi neposredni vlogi pri povzročanju zasvojenosti. Velikokrat pozabljamo, da je nikotin živčni strup. »V poljedelstvu ga uporabljamo kot insekticid, v veterini za zatiranje parazitov. Smrtna doza za odraslo osebo je 30 – 60 mg, za otroke 10 mg. Akutna zastrupitev z nikotinom povzroča draženje ust in pekoč občutek, slinjenje, slabost in bruhanje, drisko, rano na dvanajstniku, hitro in neredno bitje srca, povišan krvni tlak, povišane vrednosti sladkorja v krvi, več prostih maščobnih kislin v krvi, zmanjšan pretok skozi koronarno žilje zaradi krča tega žilja, pospešeno dihanje in krč bronhialnih mišic, znižano telesno temperaturo, povečano tveganje za strjevanje krvi v žilah in nastanek krvnih strdkov ter nastanek ateroskleroze. Večji odmerki povzročajo tresenje rok, zmanjšano vrednost kisika v krvi, otežkočeno dihanje, mišične krče in v skrajni obliki komo, ki lahko vodi v smrt. Če bodoča mati kadi v času nosečnosti, je veliko tveganje, da se bodo pri otroku kasneje razvile bolezni, kot so debelost, sladkorna bolezen tipa 2, povišan krvni tlak, motnje dihanja,« je povedal Tomaž Čakš z NIJZ.
Uporaba izdelkov z nikotinom je posebej zaskrbljujoča tudi med mladostniki. »Nikotin povzroča zasvojenost, zasvoji podobno kot heroin ali kokain. Mladostniki so zelo in bolj kot odrasli dovzetni za zasvojenost z nikotinom. Mlajši ko je posameznik ob začetku uporabe nikotina, bolj verjetno bo postal zasvojen in bolj bo zasvojen. Nikotin pri mladostnikih poveča tudi tveganje za zasvojenost z drugimi psihoaktivnimi snovmi. Mladostništvo je tudi ključno obdobje za razvoj možganov, ki se razvijajo še do približno 25. leta starosti. Izpostavljenost nikotinu v času intenzivnega razvoja možganov lahko moti razvoj možganskih omrežij, ki nadzorujejo pozornost, učenje in dovzetnost za zasvojenost. Privede lahko do trajnih škodljivih učinkov na kognitivne (miselne) sposobnosti, motenj v delovnem spominu, pozornosti, razpoloženju in zaznavanju zvoka ter zvečane impulzivnosti ali tesnobnosti.,« je navedla Helena Koprivnikar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).
»Danes vemo več o tem, kako zmanjšati škodo v gospodarstvu in v zdravstvenem sistemu, ki jo povzroča ta smrtonosna epidemija. Za učinkovit nadzor nad uporabo tobaka je potrebna kombinacija ukrepov, ki so opisani v Okvirni konvenciji Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) za nadzor nad tobakom (WHTC FCTC), znano pa je, da zvišanje davkov na tobak zmanjšuje porabo tobaka bolj učinkovito kot kateri koli drug ukrep. Kako poteka nadzor nad uporabo tobaka v Sloveniji, pozorno spremljajo številne države v evropski regiji in po vsem svetu. Trdna odločenost vseh nacionalnih deležnikov za zaščito politik javnega zdravja pred posegi tobačne industrije je ključnega pomena. SZO bo še naprej redno zagotavljala tehnično podporo vladi Republike Slovenije prek ministrstva za zdravje, pa tudi zdravstvenim delavcem pri spodbujanju in izvajanju ukrepov javnega zdravja, podkrepljenih z dokazi, da bi tako laže premagovali tobačno epidemijo in bili dober zgled za druge države. V teh prizadevanjih moramo biti enotni,« je poudarila Aiga Rurane, predstavnica in vodja urada SZO v Sloveniji. To so sporočili iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje. (konec)