Ljubljana, 26. november 2020 (MOREL)- Nedavno je Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) objavila obsežno poročilo, ki slovensko primarno zdravstvo ocenjuje kot zelo dobro. V ZD Ljubljana, kot največjem javno zdravstvenem zavodu na primarnem nivoju v državi, že vrsto let izkazujejo napredek in trdijo, da je trdno in dobro organizirano primarno zdravstveno varstvo bistveno za vzdržnost celotnega zdravstvenega sistema.
V času nastajanja poročila SZO so gostili tudi predstavnike SZO, ki so pri njih črpali informacije in podatke o delovanju našega zdravstvenega doma in njegovim povezovanjem s skupnostjo, z javnozdravstvenimi ukrepi in krepitvijo pomena izbranega zdravnika in timskega dela.
Poročilo Svetovne zdravstvene organizacije slovensko primarno zdravstvo ocenjuje kot zelo dobro Evropska regija Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) je dosegla velik napredek pri vzpostavljanju primarnega zdravstvenega varstva kot temelja zdravstvenih sistemov in stroškovno učinkovite poti do splošne zdravstvene pokritosti, vendar je pred številnimi državami pot do tja še dolga. Slovenija je svetla izjema. To izkazuje tudi nedavno izdana študija Evropske regije SZO, ki analizira uspešnost primarnega zdravstvenega sistema Slovenije in dejavnike, ki so prispevali k njegovemu izjemnemu napredku v smeri splošne zdravstvene pokritosti. Ključ do uspeha je nacionalna zdravstvena politika za odpravljanje neenakosti pri dostopu do primarnega zdravstvenega varstva in uspešno vključevanje javnega zdravja v primarno zdravstveno varstvo. Po poročanju SZO je slovenski zdravstveni sistem: - univerzalen in dostopen: ne obstajajo finančne ovire za dostop do oskrbe; univerzalni geografski dostop; - celosten: celostne preventivne in kurativne storitve; - orientiran na človeka/pacienta: pacientove pravice; registri za kronične bolezni; - celovit in usmerjen v skupnost; - koordiniran in neprekinjen. Poročilo dokazuje, da slovenski zdravstveni sistem deluje zelo dobro zaradi uspešnega vključevanja javnih zdravstvenih storitev v primarno zdravstveno varstvo. Ta integracija je prispevala k impresivnemu zmanjšanju bremena nenalezljivih kroničnih bolezni in hitremu podaljšanju pričakovane življenjske dobe. Slovenski zdravstveni domovi so izjemni v tem, v kolikšni meri zagotavljajo vrsto integrirane, v ljudi usmerjene primarne zdravstvene oskrbe, ki jo predvidevata obe izjavi - Alma-Ate in Astane.
V ZD Ljubljana, kot največjem javno zdravstvenem zavodu na primarnem nivoju v državi, že vrsto let izkazujejo napredek in trdijo, da je trdno in dobro organizirano primarno zdravstveno varstvo bistveno za vzdržnost celotnega zdravstvenega sistema. Eden od temeljnih izhodišč za dobro delovanje primarnega zdravstva je bila tudi uvedba t.i. referenčnih ambulant, ki so okrepljene z diplomirano medicinsko sestro, danes imenovane ambulante družinske medicine. V njih se krepi sodelovanje vseh v osnovnem zdravstvu in hkrati krepi opolnomočenost bolnika. V ZD Ljubljana so jih uvedli prvi. Koncept je pritegnil pozornost tudi mednarodne strokovne javnosti, in nekatere države ga že želijo uvesti v svojem okolju. V ZD Ljubljana se povezujejo z domačimi in tujimi institucijami, ki oblikujejo sistem zdravstvenega varstva prebivalcev na primarni ravni in z njimi izvajamo skupne projekte. Z mreženjem izmenjujejo izkušnje in jih implementirajo v naše okolje. Razvijajo Simulacijski center, kot prvi tovrstni učni center na primarnem nivoju v državi. V času nastajanja poročila SZO so gostili tudi predstavnike SZO, ki so pri njih črpali informacije in podatke o delovanju našega zdravstvenega doma kot največjega v Sloveniji na primarni ravni in njegovim povezovanjem s skupnostjo, z javnozdravstvenimi ukrepi in krepitvijo pomena izbranega zdravnika in timskega dela. Kljub dosežkom v slovenskem sistemu primarnega zdravstvenega varstva, pa jih čakajo tudi izzivi, s katerimi se bo potrebno soočiti, da bo le-ta napredoval. V analizi temeljnih vzrokov glavnih izzivov zdravstvenega sistema poročilo SZO namreč trdi, da je dolgoročna trajnost slovenskih dosežkov ogrožena, če oblikovalci politik ne obravnavajo štirih ključnih področij, ki nujno potrebujejo pozornost.
To so: - omejena institucionalna sposobnost ministrstva za zdravje, da deluje kot učinkovit upravitelj primarnega zdravstvenega varstva; - informacijski sistem za obravnavo pacientov z omejeno funkcionalnostjo in interoperabilnost, ki ni namenjena za namene izboljšanja kakovosti bodisi na objektu bodisi na nacionalni ravni; - neučinkovito lastništvo in struktura upravljanja objektov v osnovnem zdravstvenem varstvu; - sistem za financiranje zdravja z omejenimi davčnimi prispevki za neaktivne skupine prebivalstva in šibek mehanizem upravljanja, ki spodkopava sposobnost ministrstva za zdravje zagotoviti, da politika in programi ZZZS podpirajo dosežek prednostnih nalog nacionalnega zdravja in zdravstvenega sistema. Poročilo ponuja pragmatične in učinkovite možnosti za njihovo reševanje. Tako slovenski dosežki kot izzivi so koristne lekcije za druge države, ki želijo izboljšati uspešnost svojega sistema primarnega zdravstvenega varstva in pospešiti napredek v smeri splošne zdravstvene pokritosti in dostopnosti. To so sporočili iz ZD Ljubljana. (konec)