Ljubljana, 5. junij 2014 (MOREL) – Skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju: ZZZS) bo na današnji seji na podlagi javne razprave, ki je potekala do 1.3.2014, obravnavala predlog Strateškega razvojnega programa ZZZS za obdobje 2014-2019 (v nadaljevanju: strateški razvojni program).
Osnovni namen priprave novega strateškega razvojnega programa je določitev temeljnih usmeritev za izvajanje obveznega zdravstvenega zavarovanja in ukrepov za njihovo uresničevanje v obdobju 2014–2019. Oblikovan je v skladu z metodologijo razvojnega načrtovanja na ZZZS, ki narekuje izvedbo ustreznih analiz (analizo stanja in uresničevanja dosedanjega razvojnega programa ter analizo razvojnih potreb in možnosti), opredelitev najbolj perečih razvojnih problemov in na tej osnovi postavitev strateškega razvojnega programa za njihovo razrešitev.
Uresničevanje dosedanjega strateškega razvojnega programa je zaznamovala globoka finančna in gospodarska kriza, ki se še ni umirila. Po ocenah bo imela velik vpliv na poslovanje ZZZS in delovanje sistema obveznega zdravstvenega zavarovanja tudi v celotnem naslednjem srednjeročnem obdobju. Analize kažejo, da se je moral ZZZS zaradi oteženih pogojev poslovanja v obdobju 2008–2013 aktivno soočati s številnimi problemi in izzivi. Pri tem so bile zaznane določene slabosti in tveganja, hkrati pa tudi prednosti in priložnosti, ki so pomembne za izvajanje obveznega zdravstvenega zavarovanja v prihodnje. Te ugotovitve so bile v analizah, kjer je to bilo mogoče, utemeljene z mednarodnimi primerjalnimi podatki za države Evropske unije.
Kot je pokazala interna razprava v ZZZS, so osnovni razvojni problemi oziroma izzivi pri izvajanju obveznega zdravstvenega zavarovanja v državi v obdobju 2014–2019 naslednji:
–– tveganja za zdravstveno varnost prebivalstva;
V času po nastopu krize se je zaradi nestabilnosti na trgu delovne sile ZZZS soočil z velikim porastom vlog za urejanje zavarovanja. Zaznane so bile določene slabosti pri izpolnjevanju obveznosti zavezancev za urejanje obveznega zavarovanja in plačevanju obveznih prispevkov.
–– tveganja glede dostopnosti do pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja;
Zaradi finančnih restrikcij so zastali nekateri sicer zelo ugodni trendi izboljševanja dostopa do storitev oziroma zmanjševanja čakalnih dob. Z deregulacijo cen na področju dopolnilnih prostovoljnih zavarovanja se je povečalo tveganje izstopa oseb iz tega zavarovanja in s tem povezanih tveganj za njihovo socialno varnost. V Sloveniji se zaradi neobstoja ustreznih sistemskih spodbud vse bolj srečujemo s problemom neodgovornega oziroma pretiranega koriščenja zdravstvenih storitev.
–– razširjenost elektronskega poslovanja s strankami;
V preteklem obdobju so bili izboljšani pogoji za širjenje elektronske izmenjave informacij z zavarovanci, zavezanci, izvajalci zdravstvenih storitev, dobavitelji, državnimi organi in drugimi strankami. Kljub temu so na tem področju še velike priložnosti za izboljšave, ki bi omogočile dodatno informatizacijo, nadaljnjo odpravo administrativnih ovir in večjo racionalizacijo sistema.
–– učinkovitost in kakovost zdravstvene oskrbe;
Poglavitni vzvodi za uveljavljanje učinkovitosti in kakovosti zdravstvene oskrbe so na ravni sistema, zato je za večje premike na tem področju treba izvesti strukturno oziroma celovito zdravstveno reformo. Med mehanizmi, za katere je pristojen ZZZS, so ključnega pomena strateški ukrepi v okviru partnerskega dogovarjanja za spremljanje in merjenje učinkovitosti ter kakovosti izvajalcev zdravstvenih storitev in strateški ukrepi za uveljavljanje ter nakupe prednostnih zdravstvenih programov (promocija zdravja, preventivni in drugi prednostni nacionalni programi).
–– finančni viri za stabilno izvajanje obveznega zdravstvenega zavarovanja;
V Sloveniji se že desetletje soočamo s staranjem prebivalstva, posledičnimi spremembami potreb po storitvah, hitrim razvojem zdravstvenih tehnologij in drugimi razvojnimi trendi, ki pritiskajo na rast izdatkov za zdravstvo. Sedanja ekonomska kriza je te izzive še zaostrila, saj so se zaradi brezposelnosti in omejitev v plačni politiki, finančni viri za obvezno zdravstveno zavarovanje v zadnjih letih realno skrčili. V primerjavi z državami EU so že pod povprečjem, skrčili pa so se znatno nad povprečjem. Nadaljnje zmanjševanje virov ima lahko resne posledice za dostopnost in kakovost zdravstvene oskrbe v državi.
–– preglednost in učinkovitost porabe sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja;
Za pregledno in učinkovito razporejanje sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja je bistvenega pomena posodabljanje obračunskih modelov za posamezne zdravstvene dejavnosti ali programe. Kljub določenim premikom na tem področju, so določeni programi še vedno plačani po zmogljivostih namesto po rezultatih oziroma učinkih. Večjo pozornost je v prihodnje treba nameniti spremljanju stroškov in vrednotenju zdravstvenih programov. Prav tako je potrebno krepiti nadzorne aktivnosti.
–– nadaljnja informatizacija in racionalizacija notranjih procesov;
Hitre spremembe v okolju vplivajo na obseg in vsebino dela ZZZS, kar terja stalno prilagajanje procesov oziroma organizacije. V prihodnjem obdobju je optimiziranje poslovnih procesov s pomočjo informacijske in komunikacijske tehnologije še naprej eden izmed osrednjih razvojnih izzivov.
–– boljša izkoriščenost podatkov iz kompleksnih baz podatkov;
ZZZS vstopa v odnose z izvajalci zdravstvenih storitev in druge poslovne partnerje vse bolj kot naročnik ali kupec želenih programov ali storitev, ki v imenu zavarovancev in drugih plačnikov prispevkov, uveljavlja določene zahteve glede učinkovitosti in kakovosti zdravstvenih programov. Za to vlogo so nujne analitične zmogljivosti za strateško načrtovanje. ZZZS bo v prihodnjem razvojnem obdobju izboljšal in razširil uporabo podatkov iz kompleksnih baz podatkov, nujno pa bo treba tudi na nacionalni ravni zagotoviti kontinuiran proces spremljanja strateških področij zdravstvenega sistema.
–– pomanjkanje kadrov in slabitev kadrovskega potenciala na ključnih področjih;