Sally Kendal je v svojem prispevku obravnavala odnose med raziskavami, vplivom in politiko ter posledice sprememb pri raziskovanju primarne zdravstvene oskrbe na osnovi objavljenega dela o vplivu zdravstvenih raziskav na politiko v Združenem kraljestvu. Namen je bil pokazati, kako lahko predpostavke in izzivi po spremembah oblikujejo pot do izvajanja politik. Poudarila je, da so dokazi, pridobljeni na znanstven način, ključni za oblikovanje politik v zdravstvenem varstvu. Povezovanje in sprotno dogovarjanje stroke in politike je pomembno zato, da slednja lahko predloge realizira.
O primarni zdravstveni oskrbi kot temelju vzdržnih zdravstvenih sistemov, pa tudi predpogoju za doseganje univerzalne dostopnosti do zdravstvenega varstva je spregovorila Anna Stavdal. Poudarila je, da je za izvajanje primarne zdravstvene oskrbe potrebna ekipa in da obstajajo različni modeli za zagotavljanje storitve. Njena predstavitev je osvetlila sestavo ekip primarne zdravstvene oskrbe in se osredotočala na strokovnjake v prvih vrstah zdravstvene oskrbe ter zlasti na vlogo družinskega zdravnika.
Izboljšana oskrba s simulacijo pa je bila osrednja tema predavanja Davida Granta. Kljub izvajanju številnih pobud za varnost pacientov v sodobnem zdravstvu ostaja pogostost obolevnosti in smrtnosti, ki se ji je mogoče izogniti, še vedno visoka. Da bi dosegli trajnostno preskrbo varnega zdravstva, morajo organizacije najti inovativne načine za združevanje nenehnega učenja z visoko zmogljivostjo, ob istočasnem zagotavljanju storitve. Grant pravi, da je bistveno pri tem ustvarjanje psihološko varnega okolja, kjer je poudarek na nenehnem učenju, ne pa porazdelitev krivde, cilj pa je reševanje problemov in razporeditev učenja. Njihov pristop k uporabi simulacij je opisal na različne načine, ki jim omogočajo, da izkoristijo strast in radovednost njihovega osebja za inovacije in prilagajanje. Pravi, da jih morajo podpirati pri prevajanju učenja v nove načine vedenja v kliničnem okolju. Spreminjati njihovo delo kot opravljeno in jim podeliti lastništvo nad doseganjem njihovih želja, vzbujati občutek, da se lahko stvari spremenijo, in jih motivirati, da si prizadevajo nenehno izboljševati.
Omenjena konferenca je pokazala strateške usmeritve, kje lahko dajemo poudarek nadaljnjim ukrepom v slovenskem primarnem zdravstvu za boljše in kakovostno ukrepanje. Pokazalo se je tudi, da kljub dejstvu, da področje družinske medicine nima zakonsko financirane raziskovalne dejavnosti v okvirju terciarja kot druge klinične stroke, kljub vsemu doprinaša k znanosti. To je posebej pomembno zato, ker se ta dejavnost srečuje z najširšimi množicami pacientov, ki imajo od tega lahko koristi. Znanstvena konferenca je povezala več kot 200 strokovnjakov iz Evrope in Slovenije in medsebojna izmenjava izkušenj je porodila hkrati tudi nove raziskovalno-razvojne izzive. To je sporočila služba za promocijo in odnose z javnostmi ZD Ljubljana. (konec)