Ljubljana (MOREL)- Raziskovalci Kliničnega oddelka za alergologijo, revmatologijo in klinično imunologijo Pediatrične klinike UKC Ljubljana so prvi klinično dokazali, da je mogoče avtoimunsko bolezen zdraviti z odstranjevanjem sprožilca bolezni, namesto z neposrednim zaviranjem imunskega sistema. Gre za pomemben preboj pri razumevanju in zdravljenju avtoimunskih bolezni, rezultate raziskave pa je danes objavila revija New England Journal of Medicine, ena najuglednejših medicinskih revij na svetu.Raziskava predstavlja prvi klinični dokaz novega terapevtskega pristopa (proof of concept). Raziskovalci so z novim biološkim zdravilom – rekombinantnim encimom DNASE1L3 – uspešno zdravili bolnika s prirojenim sistemskim lupusom eritematozusom zaradi pomanjkanja encima DNASE1L3. Dosedanje zdravljenje avtoimunskih bolezni temelji predvsem na zaviranju delovanja imunskega sistema, kar sicer zmanjša bolezensko aktivnost, hkrati pa poveča tveganje za okužbe in druge neželene učinke. Novi pristop deluje drugače - odpravlja enega ključnih sprožilcev bolezni in pri tem neposredno ne zavira imunskega sistema. Ključno vlogo pri novem pristopu imajo nevtrofilne zunajcelične pasti (NET), obrambne mreže iz DNK in protimikrobnih beljakovin, ki jih nevtrofilci sproščajo za lovljenje mikroorganizmov. Po opravljeni nalogi jih mora organizem učinkovito razgraditi. Če se to ne zgodi, lahko NET postanejo vir avtoantigenov, ki spodbujajo kronično vnetje in avtoimunski odziv. Rekombinantni encim DNASE1L3 omogoči učinkovito razgradnjo teh struktur in tako odstrani enega ključnih sprožilcev bolezni. Izjemno hiter odziv prvega bolnika Prvi bolnik, ki je prejel novo terapijo, je imel prirojeni sistemski lupus eritematozus zaradi pomanjkanja encima DNASE1L3. Kljub dolgotrajnemu zdravljenju z različnimi sodobnimi imunosupresivnimi zdravili njegove bolezni ni bilo mogoče učinkovito obvladati. Po aplikaciji novega biološkega zdravila je prišlo do hitrega izboljšanja kliničnih in laboratorijskih kazalcev bolezni. Sočasno se je povečala tudi razgradnja NET, kar je potrdilo pričakovani način delovanja zdravila. »Že šest ur po aplikaciji zdravila smo opazili vidno klinično izboljšanje, laboratorijske analize pa so sočasno potrdile hitro razgradnjo NET. To je bil prvi neposredni dokaz, da zdravilo pri človeku deluje po predvidenem mehanizmu,« je pojasnnil Avčin. Po prvem uspešno zdravljenem bolniku bodo sledile klinične raziskave faze 2 na večjem številu bolnikov. Potekale bodo v dveh drugih univerzitetnih bolnišnicah in pri dveh različnih avtoimunskih boleznih. Pot do zdravljenja se je začela z genetsko diagnostiko Kot je pojasnila. Maruša Debeljak, iz Kliničnega inštituta za specialno laboratorijsko diagnostiko Pediatrične klinike UKC Ljubljana, so zdravniki pri bolniku leta 2019 z genetskim testiranjem odkrili redko mutacijo, zaradi katere organizem ne tvori encima DNASE1L3. Prav ta ugotovitev je omogočila vključitev bolnika v mednarodni program razvoja novega zdravila. Na podlagi presoje mednarodne skupine evropskih in ameriških strokovnjakov je bil izbran kot prvi bolnik na svetu za zdravljenje s to terapijo.Ker zdravilo še nima dovoljenja za promet, ga je bolnik prejel po mehanizmu t. i. sočutne uporabe za posameznega bolnika. Zahteven regulatorni in logistični postopek Pridobitev zdravila je zahtevala obsežen regulatorni postopek ter usklajevanje med raziskovalci, Lekarno UKC Ljubljana, proizvajalcem in Javno agencijo za zdravila in medicinske pripomočke.»Protokol podjetja je bil izjemno strog. Zdravilo je bilo treba ves čas transporta hraniti globoko zamrznjeno, zagotoviti vse validirane pogoje in pridobiti vsa potrebna regulatorna dovoljenja,« je dodal Tomislav Laptoš, iz Lekarne UKC Ljubljana. Po dostavi je bilo zdravilo pripravljeno in aplicirano na Kliničnem oddelku za alergologijo, revmatologijo in klinično imunologijo Pediatrične klinike UKC Ljubljana ob doslednem upoštevanju časovnih in strokovnih zahtev. »To je prva klinična potrditev povsem novega koncepta zdravljenja avtoimunskih bolezni – da lahko bolezen zdravimo z odstranjevanjem njenega sprožilca namesto z neposrednim zaviranjem imunskega sistema. Če bodo prihodnje raziskave uspešne, bi ta pristop lahko odprl novo smer zdravljenja tudi pri drugih avtoimunskih boleznih,«je  poudaril Tadej Avčin,predstojnik KO za alergologijo, revmatologijo in klinično imunologijo Pediatrične klinike UKC Ljubljana ter vodja klinične raziskave. Marko Jug, generalni direktor UKC Ljubljana je  Avčinu in celotnemu timu čestital za izjemen dosežek. »Ne le da smo v stiku z vrhom svetovne medicine, ampak ta dosežek dokazuje, da ustvarjamo vrh svetovne medicine in konkretno v tem primeru prihodnost zdravljenja imunoloških bolezni. To je zasluga Kliničnega oddelka za alergologijo, revmatologijo in klinično imunologijo Pediatrične klinike, predanosti ljudi in znanja, ki ga tam imajo, ter organiziranost in praktično življenj, ki so jih ti strokovnjaki posvetili temu preboju,« je dejal Jug. »Zelo veliko ljudi je sodelovalo ne le v zdravljenju tega pacienta, ampak pri zagotovitvi vseh potrebnih pogojev, da je bilo to zdravljenje izpeljano. Da pa je to zdravljenje bilo izvedeno v Ljubljani, je posledica tega, da imamo v svoji sredini vrhunskega strokovnjaka za otroški lupus, to je Avčina. Vpetost KO za alergologijo, revmatologijo in klinično imunologijo v evropsko referenčno mrežo na področju redkih bolezni in povezave s svetovnimi strokovnjaki, sta ključna za to, da, če se pojavi možnost pripeljati tako zdravilo za specifičnega pacienta, da se ta možnost lahko izvede in se izveden skladno z vsemi regulatornimi postopki,« je dejal  Marko Pokorn,strokovni direktor Pediatrične klinike UKC Ljubljana. Izpostavil je, da objava članka v tako ugledni reviji, kaže, da gre za res nekaj novega na področju avtoimunskih bolezni in se zahvalil ekipi za izjemen doprinos. Zakaj je ta raziskava pomembna? prvi klinični dokaz zdravljenja avtoimunske bolezni z odstranjevanjem sprožilca bolezni; objava v reviji New England Journal of Medicine; prvo zdravljenje bolnika z rekombinantnim encimom DNASE1L3; izhodišče za klinične raziskave faze 2 pri večjem številu bolnikov; možnost razvoja varnejših in bolj ciljanih načinov zdravljenja tudi drugih avtoimunskih bolezni. Raziskava predstavlja pomemben dosežek slovenske medicine in potrjuje, da lahko UKC Ljubljana kot univerzitetni klinični center pomembno prispeva k razvoju novih načinov zdravljenja na svetovni ravni. Hkrati dokazuje, da lahko tudi bolniki v Sloveniji zaradi vrhunskega strokovnega in raziskovalnega dela dobijo dostop do najsodobnejših terapij med prvimi na svetu. To je sporočila Andreja Basle. (konec)