Ljubljana, 20. april 2015 MOREL)- 10. obeležitev Evropskega tedna cepljenja poteka od 20. do 25. aprila s sloganom »Zavezanost k cepljenju«. Svetovni teden cepljenja pa bo po vsem svetu potekal v zadnjem tednu aprila (24.−30. april 2015), letošnje globalno geslo pa je »Zmanjšajmo razlike - cepljenje za vse«. Svetovna zdravstvena organizacija je teden cepljenja razglasila, da bi spodbudila zavedanje vloge cepljenja za naše zdravje in opozorila na pomen cepljenja za izkoreninjenje nekaterih nevarnih nalezljivih bolezni. Obeleževanje je priložnost za povečanje ozaveščenosti o pomenu cepljenja in poudarjanje pomembnosti tega preventivnega ukrepa, ki dokazano rešuje življenja. Na Nacionalnem institutu za javno zdravje (NIJZ) priporočamo pravočasno cepljenje proti nalezljivim boleznim in svetujemo, da svojega zdravnika povprašamo, katera cepljenja nam priporoča, da s tem zaščitimo sebe, svoje najbližje in tudi svojo okolico. Cepljenje je rešilo več življenj kot kateri koli drug javnozdravstveni ukrep. Najpomembnejši cilj cepljenja je učinkovita zaščita posameznika pred boleznijo. Posameznik se s cepljenjem zavaruje pred mnogimi, pogosto zelo nevarnimi boleznimi, med katerimi je kar nekaj takšnih, za katere ni zdravila ali pa zdravljenje zaradi odpornosti bakterij na zdravila ni več uspešno. V globalnem smislu se zaradi cepljenja zmanjšuje število zbolelih za mnogimi nalezljivimi boleznimi. Treba pa se je zavedati, da mikrobi ne upoštevajo državnih meja, zato bolezni niso le nacionalni, ampak tudi regionalni in mednarodni problem. V različnih geografskih predelih sveta smo pri cepljenju različno uspešni. V državah, v katerih s programi cepljenja proti nalezljivim boleznim dosegajo visok delež cepljenih, so pri obvladovanju nalezljivih bolezni, ki so tveganje za posameznika in družbo, uspešnejši od držav, v katerih programi cepljenja zaradi različnih razlogov niso dovolj uspešni oziroma programov sploh ni. Ker številnih nalezljivih bolezni zaradi dobrega programa cepljenja pri nas več ne srečujemo, se lahko ustvarja vtis, da nas te bolezni več ne ogrožajo, vendar nas izkušnje učijo drugače. Vsako leto več izbruhov ošpic v Evropi, ošpice tudi v Sloveniji V zadnjem času v različnih državah Evrope in tudi pri nas spremljamo ponovne izbruhe ošpic. Izbruhi ošpic se pojavljajo zaradi povečanega števila ljudi, ki proti ošpicam niso bili cepljeni in so zato dovzetni za okužbo. Leta 2013 smo v Evropi zabeležili 31.685 primerov ošpic, kar je za 348 odsotkov več v primerjavi z letom 2007. Največje število bolnikov je bilo v Nemčiji, Italiji, Bosni in Hercegovini in na Hrvaškem. Od marca 2014 do februarja 2015 pa je zbolelo 3.760 ljudi, od katerih jih skoraj tri četrtine (73 odstotkov) ni bilo cepljenih, slaba desetina (8 odstotkov) je bila cepljenja z enim odmerkom, 6 odstotkov z dvema odmerkoma, za 13 odstotkov pa ni bilo podatka o cepljenju. Z ošpicami se v zadnjih letih srečujemo tudi v Sloveniji. Pri nas od leta 2000 do 2009 nismo zabeležili nobenega primera ošpic, po desetih letih odsotnosti pa so se ošpice spet pojavile v letu 2010, ko jih je tujec vnesel v Slovenijo, nato pa se je bolezen prenesla še na dve osebi. V naslednjih letih so se pojavljali večinoma posamični vneseni primeri, ki so potem bolezen prenesli še na nekaj naših prebivalcev. V letu 2014 pa smo skupaj zabeležili kar 52 zbolelih z ošpicami, osem primerov v povezavi z vnosom iz Bosne in Hercegovine, 44 pa v povezavi z mednarodno pasjo razstavo v Vrtojbi. V letu 2015 smo do sedaj zabeležili 17 zbolelih z ošpicami, od teh jih je vsaj osem povezanih z vnosom iz Bosne in Hercegovine, dva pa z vnosom iz Avstrije. V februarju 2015 je za ošpicami zbolela tudi medicinska sestra s Pediatrične klinike v Ljubljani. V povezavi s tem primerom je bilo izvedeno iskanje 402 kontaktov, pri katerih je bilo cepljenje opravljeno 68-krat z enim odmerkom in petkrat z dvema odmerkoma cepiva proti ošpicam. Le z vzdrževanjem visoke precepljenosti si lahko obetamo eliminacijo ošpic, saj le tako lahko preprečimo večje širjenje bolezni v populaciji v primeru vnosa bolezni v državo. Ljudje velikokrat mislijo, da gre pri ošpicah za nenevarno akutno vročinsko bolezen z izpuščajem, ki mine sama po sebi, premalo pa poznajo zaplete pri tej bolezni, ki so pogosti in včasih tudi težki in celo s smrtnim izzidom. S cepljenje zaščitimo sebe in druge S cepljenjem vsaj 90–95 odstotkov ciljne skupine se vzpostavi kolektivna imunost. S tem so zavarovani tisti, ki zaradi kontraindikacij ne morejo biti cepljeni, in redki posamezniki, pri katerih cepljenje ni bilo uspešno. Pri tem je treba poudariti, da je preventiva pred nalezljivimi boleznimi pomembna v vseh življenjskih obdobjih, ne le pri otrocih. Tudi za odrasle in starejše je priporočljivo cepljenje proti gripi, pnevmokoknim okužbam, tetanusu in klopnemu meningoencefalitisu, saj bodo na ta način v veliki meri zmanjšali možnost, da bi zboleli in s tem poslabšali svoje kronične bolezni. Prav tako moramo na cepljenje pomisliti tudi ob pripravah na potovanje v sosednje države in drugod po svetu. To je sporočila služba za komuniciranje Nacionalnega inštituta za javno zdravje. (konec)