Spodbujanje prevodnega sistema pri zdravljenju napredovale atrijske fibrilacije izboljšuje izide
Ljubljana(MOREL)- iz UKC Ljubljana prihaja nov mednarodno odmeven raziskovalni preboj na področju kardiologije. Ekipa UKC Ljubljana pod vodstvom Davida Žižka je v multicentrični mednarodni študiji preučevala inovativno tehniko vstavitve srčnega spodbujevalnika - spodbujanje prevodnega sistema srca po ablaciji atrioventrikularnega vozla pri bolnikih s srčnim popuščanjem in atrijsko fibrilacijo, v kateri se je pokazalo, da nova tehnika nima slabosti dvoprekatnega spodbujanja in omogoča bolj naravno električno aktivacijo srca.
Cilj raziskave : Biventricular vs conduction system pacing after atrioventricular node ablation for heart failure with atrial fibrillation: the CONDUCT-AF trial (Dvoprekatno spodbujanje v primerjavi s spodbujanjem prevodnega sistema srca po ablaciji atrioventrikularnega vozla pri bolnikih s srčnim popuščanjem in atrijsko fibrilacijo) je bil primerjati uveljavljeno metodo dvoprekatnega spodbujanja srca, ki ima kar nekaj omejitev, z novejšim pristopom – spodbujanjem bolnikovega lastnega prevodnega sistema. Gre za randomizirano klinično raziskavo, ki omogoča visoko raven znanstvenih dokazov.
V raziskavi je sodelovalo 10 evropskih centrov, skupaj je bilo vključenih 82 bolnikov, starih od 18 do 85 let, z napredovalo atrijsko fibrilacijo ter znaki in simptomi srčnega popuščanja. Primarni cilj je bil ugotoviti, ali spodbujanje prevodnega sistema z območja levega kraka pri izboljšanju iztisnega deleža levega prekata ni slabše od dvoprekatnega spodbujanja Študija je plod večletnega pionirskega dela na tem področju in vključenosti vrhunskega multidisciplinarnega tima UKC Ljubljana. David Žižek, vodja Laboratorija za srčno spodbujanje in resinhronizacijo Kliničnega oddelka za kardiologijo Interne klinike UKC Ljubljana, se z ekipo že skoraj deset let poleg kliničnega dela posveča raziskovanju področja elektrostimulacije srca in razvoju inovativnih tehnik spodbujanju prevodnega sistema srca pri zdravljenju aritmij in srčnega popuščanja. Kot je povedal Žižek, je bila ekipa v letošnjem letu z omeneno multicentrično randomizirano klinično raziskavo, ki jo je med 10 centri vodil prav Klinični oddelek za kardiologijo UKC Ljubljana deležna izjemne mednarodne pozornosti. V odmevni študiji je ekipa preučevala, ali je pri napredovali atrijski fibrilaciji, pri kateri je bilo predhodno farmakološko ali ablacijsko zdravljenje neuspešno, mogoče z inovativno tehniko vstavitve srčnega spodbujevalnika vsaj enakovredno izboljšati izhode in simptomatiko bolnikov v primerjavi z dosedanjo obliko elektro-stimulacije.
Mednarodna kardiološka stroka je izsledke multicentrične študije, ocenila za »prebojni dosežek leta« na področju kardiologije, ko so bili rezultati predstavljeni na glavnem evropskem kongresu združenja za srčno popuščanje (HFA 2026), objavljeni pa v European Heart Journal (faktor vpliva 43.5), vodilni znanstveni reviji Evropskega kardiološkega združenja in eni najpomembnejših svetovnih revij na področju kardiovaskularne medicine.
Kot poudarja Zlatko Fras, strokovni direktor Interne klinike, UKC Ljubljana »izsledki raziskave CONDUCT-AF pomenijo ne le za naše, ampak bolnike v globalnem smislu pomembno dodatno možnost učinkovitega,varnega in manj obremenjujočega zdravljenja, ki prispeva k izboljševanju srčne funkcije in kakovosti življenja. Izrecno velja izpostaviti, da strokovnjaki z UKC Ljubljana pri tem dosežku niso sodelovali zgolj kot eden od raziskovalnih centrov, temveč kot osrednja ustanova, ki je vodila mednarodno raziskovalno sodelovanje. Objava v eni najuglednejših svetovnih kardioloških revij potrjuje mednarodno prepoznavnost in raziskovalno odličnost naše ustanove ter odpira možnosti za univerzalen vpliv pridobljenih rezultatov na prihodnjo klinično prakso in strokovne smernice. Gre za pomembno priznanje našim raziskovalcem in hkrati jasen dokaz, da se UKC Ljubljana uveljavlja kot eno od mednarodno prepoznavnih središč razvoja sodobne kardiologije, sposobno ne le uvajati najnaprednejše metode zdravljenja, temveč tudi snovati in voditi raziskave, ki sooblikujejo prihodnost kardiološke stroke. Čestitam celotni ekipi, ki je opravila res izjemno raziskovalno in klinično delo, ki bo imelo številne dobrobiti za paciente z izredno zahtevnimi stanji zaradi katerih so pogosto hospitalizirani.«
David Žižek, vodja Laboratorija za srčno spodbujanje in resinhronizacijo, Klinični oddelek za kardiologijo, Interna klinika, UKCL: »Gre za metodo, ki zahteva poznavanje anatomije srca, veliko vaje na 3- dimenzionalnih modelih, razumevanja odziva vsadnega materiala, poznavanja pravilne interpretacije elektrokardiograma,natančnosti in občutka, da je interventni kardiolog s svojim timom sposoben izvesti takšen poseg.«
Prav Žižek je bil eden od pionirjev na globalni ravni, ki se je leta 2019 med prvimi usposobil za njeno izvajanje in UKC Ljubljana postavil na zemljevid pionirskih centrov in takrat enega od prvih štirih učnih centrov te metode na svetu. Prav tako je bil prav UKC Ljubljana prvi center na svetu, ki je ta poseg izvedel tudi pri pediatričnem pacientu.Doslej je bilo skupno na svetu pri otrocih izvedenih 120 takih posegov, od tega kar 10 odstotkov v UKC Ljubljana.
»Stimulacija prevodnega sistema srca se vse bolj uveljavlja v vsakodnevni klinični praksi. Metoda je tehnično zahtevna,za njeno uspešno izvajanje so ključni znanje, izkušnje in usklajeno delo ekipe. Sama vstavitev elektrode na anatomsko ustrezno mesto še ne zagotavlja uspešne stimulacije, zato jo je treba potrditi z meritvami, ki jih s posebno opremo izvaja biomedicinski inženir. Prav tako je pomembna kritična presoja uspešnosti posega in pripravljenost na uporabo druge metode, pri bolnikih s srčnim popuščanjem tudi biventrikularne stimulacije."Naš cilj ni uporaba nove metode za vsako ceno, temveč varno in kakovostno zdravljenje, prilagojeno posameznemu bolniku,« je pojasnila Anja Zupan Mežnar,, Klinični oddelek za kardiologijo, Interna klinika, UKCL.
Jernej Štublar, iz Kliničnega oddelka za kardiologijo Interne klinike UKCL je razložil izjemno pomembno vlogo bomedicinskega inženirja pri razvoju in uvajanju sodobnih načinov zdravljenja motenj srčnega ritma. »Ključno je predvsem tesno sodelovanje med zdravnikom in biomedicinskim inženirjem, ki s svojim tehničnim znanjem pomaga razumeti spremembe v srčnih električnih signalih med samim posegom. Zelo pomembna je pravilna interpretacija elektrokardiograma (EKG) ter uporaba naprednih elektrofizioloških sistemov, s katerimi analiziramo električne signale neposredno iz notranjosti srca. Pomemben pokazatelj je tudi tok poškodbe (angl. current of injury), posebna sprememba električnega signala, ki nastane ob stiku elektrode s srčnim tkivom. Njegova analiza nam pomaga oceniti globino elektrode v tkivu ter uspešnost njene namestitve.«
Je bila pa izvedba študije zahtevna tudi z pravnega vidika in vidika varovanja osebnih podatkov. »Protokol raziskave smo zasnovali leta 2021, njena izvedba pa je zahtevala obsežno pravno in organizacijsko pripravo. Pred začetkom smo pridobili soglasje Komisije RS za medicinsko etiko, nato pa uredili tudi vse vidike varstva osebnih podatkov v sodelovanju s pravno službo in pooblaščencem za varstvo osebnih podatkov UKC Ljubljana. Poseben izziv je predstavljalo sklepanje pogodb z vsakim od desetih sodelujočih evropskih centrov, saj je imel vsak svoje dodatne zahteve glede zavarovanj,jezika in drugih pravnih določil. Prvega bolnika smo v UKC Ljubljana vključili julija 2023, zadnji center pa se je zaradi zahtevnosti usklajevanja priključil približno leto in pol pozneje. Vzporedno smo vzpostavili tudi informacijsko infrastrukturo za varno izmenjavo raziskovalnih podatkov in ehokardiografskih posnetkov med centri. Celoten proces je zahteval tesno sodelovanje raziskovalcev, pravne službe, pooblaščenca za varstvo podatkov in vseh sodelujočih ustanov. Pri tem je bilo naše temeljno vodilo ves čas zagotavljanje varnosti, zasebnosti in pravic pacientov, ki ostajajo v središču vsake kakovostne klinične raziskave,” je povedal Miha Mrak, iz Kliničnega oddelka za kardiologijo Interne
klinike UKCL.
Kot je pojasnila Maja Ivanovski, iz Kliničnega oddelka za kardiologijo Interne klinike UKCL pri nekaterih bolnikih kljub zdravljenju z zdravili in poskusom vzpostavitve normalnega srčnega ritma, tudi s katetrsko ablacijo, aritmije ni mogoče trajno odpraviti. »V takšnih primerih se lahko odločimo za ablacijo atrioventrikularnega vozla, s katero prekinemo prevajanje aritmije v prekate, in vstavitev stalnega srčnega spodbujevalnika, ki nato prevzame uravnavanje srčnega utripa, « je povedala Maja Ivanovski. In dodala: »Rezultati so pokazali, da obe metodi primerljivo izboljšata srčno funkcijo, pri novejši metodi pa je bil poseg v povprečju približno 20 minut krajši, čas rentgenskega obsevanja pa skoraj za polovico krajši. To kaže, da bi lahko novejša metoda predstavljala učinkovito alternativo v vsakdanji klinični praksi.«
Pri dvoprekatnem spodbujanju se elektroda za desni prekat namesti v vrh ali septum desnega prekata, elektroda za levi prekat pa v ustrezno vejo koronarnega sinusa (prednostno lateralno ali posterolateralno). Slabosti dvoprekatnega spodbujanja so večja invazivnost, večje število elektrod, višja cena, večja izpostavljenost sevanju in daljši poseg. Pri novem načinu gre za postavitev elektrode spodbujevalnika na drugo mesto in sicer tako, da spodbuja prevodni sistem srca v področju levega kraka prevodnega sistema (angl. left bundle branch area pacing - LBBAP). Ta pristop nima slabosti dvoprekatnega spodbujanja in omogoča bolj naravno električno aktivacijo in krčenje srca. To je sporočila Alenka Klun. (Konec)