Možganska kap je ena najpogostejših srčno-žilnih bolezni. Ena oseba od štirih odraslih po svetu utrpi možgansko kap. Približno 30% le-teh jo doživi v aktivnem delovnem obdobju. Možganska kap se lahko zgodi vsakomur, kadar koli in kjer koli. Možganska kap je med vodilnimi vzroki smrti in invalidnosti po vsem svetu, vendar bi skoraj vse možganske kapi lahko preprečili. Možganska kap ostaja urgentno stanje tudi med epidemijo COVID-19. Nikoli ni preveč obveščanja o tem, kako preprosto in zanesljivo prepoznamo znake možganske kapi s pomočjo besede GROM. Kadar opazimo vsaj enega od teh znakov, ukrepajmo, ne odlašajmo, ampak poiščimo zdravniško pomoč. Ne čakajmo, saj v primeru možganske kapi ne bo bolje, če ne bomo ukrepali. Z uspešnim takojšnjim zdravljenjem, denimo s trombolizo (topljenje strdkov) – vendar ne pozneje kot 4,5 ure po jasnem nastopu znakov in simptomov te bolezni – je mogoče preprečiti smrt, zmanjšati oviranost ali bolezen celo pozdraviti. Matija Cevc, predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije, UKC Ljubljana je izpostavil, da je najpomembnejša preventiva, zdrav način življenja od mladih nog dalje. Letošnje geslo Svetovnega dneva možganske kapi je »Pridruži se gibanju«, saj z zdravim načinom življenja lahko bistveno zmanjšamo tveganje za možgansko kap v odrasli dobi in ne postanemo eden od 4 odraslih, ki jo bo doživel. Več kot tretjina vseh možganskih kapi se pojavi pri ljudeh, ki se ne gibljejo dovolj – 20 do 30 minut zmerne telesne dejavnosti petkrat/teden, bo zmanjšalo tveganje. Zaradi bolezni in nevarnosti širjenja bolezni COVID-19 ne opuščajmo redne telesne dejavnosti, prilagodimo jo svojim možnostim in upoštevajmo higieno rok, razdaljo, nosimo maske oziroma upoštevajmo vse ukrepe NIJZ in vlade RS. Četrtina vseh možganskih kapi je povezana z nezdravim načinom prehranjevanja. Priporočljiva je prehrana z veliko svežega sadja in zelenjave, doma pripravljenimi, zdravimi obroki. Najpomembnejši dejavnik tveganja za možgansko kap na katerega lahko vplivamo je visok krvni tlak. Tega običajno ne čutimo, čutijo pa ga naše žile in srce, zato so zelo pomembne redne kontrole in pa zdravljenje, čim ugotovimo, da je tlak povišan. Pomemben dejavnik tveganja je tudi nereden ritem srca oziroma atrijska fibrilacija – v takem primeru je potrebno obiskati zdravnika. Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije ob Svetovnem dnevu možganske kapi pripravlja novinarsko konferenco, katere glavni namen je ozaveščanje najširše javnosti. Čim več ljudi bo znalo prepoznati znake možganske kapi in pravilno ukrepati, milejše bodo posledice za obolele. V torek, 20. oktobra od 10. do 13. ure bo na Prešernovem trgu osrednja prireditev, ki jo organizirajo skupaj z Združenjem bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo. Pridružila se nam bo tudi Zveza društev diabetikov Slovenije. Osebe s sladkorno boleznijo imajo večjo možnost, da doživijo možgansko in srčno kap, večja je tudi možnost za nastanek kronične ledvične bolezni in za zaplete, kot sta diabetična slepota in diabetično stopalo. Če imate sladkorno bolezen, se pogovorite s svojim zdravnikom, kako zmanjšati dejavnike tveganja za nastanek možganske kapi.