Ljubljana (MOREL)- Slovenija je po številu presaditev srca na milijon prebivalcev po najnovejših mednarodnih primerjavah vnovič med najboljšimi na svetu in približujemo se že 500. transplantaciji srca. Lani je bilo v Sloveniji opravljenih 26 transplantacij, kar je 12,4 na milijon prebivalcev. To nas v svetovnem merilu uvršča na drugo mesto, takoj za ZDA. Za primerjavo, v Veliki Britaniji so lani na milijon prebivalcev izvedli 3 transplantacije, v Nemčiji 4,2, v Avstriji pa 6,6. Kar 12-krat v zadnjih 16 letih smo v Sloveniji izvedli največ transplantacij srca na milijon prebivalcev na svetu, kar kaže na visoko strokovnost, organiziranost in vrhunskost medicine, ki jo ponuja naša ustanova. »To so izjemni dosežki za UKC Ljubljana in Slovenijo,« je poudaril Ivan Kneževič, vodja Centra za transplantacijsko dejavnost in strokovni direktor Kirurške klinike UKC Ljubljana. »Slovenija je postala svetovna velesila na področju presaditev srca. Postali smo pozitiven primer in vzor vsem državam. Pokazali smo, kaj se da doseči z vizijo, entuziazmom, sodelovanjem in trdim delom,« nadaljuje doc. Kneževič in dodaja: »Pomemben mejnik za doseganje teh rezultatov predstavlja ustanovitev Programa za napredovalo srčno popuščanje in transplantacije srca, ki ga je leta 2009 v okviru KO za kardiologijo UKC Ljubljana vzpostavil Bojan Vrtovec, velik strokovnjak, sodelavec in prijatelj, ki nas je na žalost mnogo prezgodaj zapustil v začetku letošnjega leta.« »Bojan Vrtovec, dr. med. je program zasnoval po vrnitvi iz enoletnega usposabljanja (podoktorski Fulbrightov program) na Texas Heart Institute z jasnim ciljem slovenskim bolnikom z napredovalim srčnim popuščanjem omogočiti sodobno, strukturirano in celostno obravnavo, zlasti pa neposrednejši dostop do presaditve srca,« pojasnjuje Gregor Poglajen, vodja Programa za napredovalo srčno popuščanje in transplantacije srca, Klinični oddelek za kardiologijo Interne klinike UKC Ljubljana. V 16 letih od ustanovitve je program pod vodstvom prof. Vrtovca zrasel v enega najuspešnejših transplantacijskih programov na svetu, saj se Slovenija v tem obdobju rutinsko uvršča na prvo mesto po številu presaditev srca na milijon prebivalcev. To statistiko je ekipa programa dopolnila še z uspešnim uvajanjem dolgotrajne mehanske cirkulatorne podpore (ang. left ventricular assist device – LVAD), kjer se Slovenija ravno tako uvršča v sam svetovni vrh po številu bolnikov z LVAD na milijon prebivalcev (8 bolnikov z LVAD na milijon prebivalcev). Skupaj je bilo do sedaj izvedenih več kot 140 implantacij trajne mehanske podpore srca (LVAD, BiVAD in TAH), ki jo v Sloveniji uporabljamo kot premostitev do presaditve srca. Strokovnjaki v UKCL poudarjajo, da se je dostopnost tovrstnih oblik zdravljenja za slovenske bolnike z napredovalim srčnim popuščanjem z ustanovitvijo programa močno izboljšala. Zaradi vzpostavljene dobre komunikacije med programom in ostalimi bolnišnicami, čemur je prof. Vrtovec posvečal še posebno pozornost, se je namreč pomembno povečalo ustrezno, predvsem pa pravočasno, napotovanje bolnikov z napredovalim srčnim popuščanjem za oceno dodatnih možnosti zdravljenja. Transplantacijska ekipa je še posebej ponosna na dejstvo, da je sedaj preživetje slovenskih bolnikov po presaditvi srca celo boljše od svetovnega povprečja, kar govori o izjemno visoki stopnji strokovnosti in usposobljenosti celotne ekipe. Strokovni direktor UKCLGregor Norčič je dodal, da je transplantacijska dejavnost eden od draguljev v kroni te ustanove, nadgradnja vse ostale dejavnosti, ki je nujno potrebna, da lahko kaj tako kompleksnega sploh izvajamo. Poudaril je, da k uresničevanju transplantacijske dejavnosti prispevajo prav vsi zaposleni v največji slovenski bolnišnici, saj brez neke utečene rutine ne bi mogli priti do tako vrhunskih rezultatov, ki smo jim priča. Izrazil je zahvalo in čestitke vsem. V zaključni misli je generalni direktor UKCL Marko Jug sklenil, da so ti vrhunski rezultati plod celotne družbe, ki deluje solidarno po načelu eden za drugega. Pogosto mislimo, da smo prikrajšani, ko dolgo čakamo na kakšno od zdravstvenih storitev, a se moramo zavedati, da ima vsak med nami največjo verjetnost na svetu, da bo v primeru težav s srcem preživel. To je po njegovih besedah pravo razkošje, ki ga imamo na voljo državljani Slovenije. »UKC Ljubljana je srce zdravstvenega sistema in bije za vso Slovenijo. Tudi UKCL pa lahko zboli, zato ga je treba negovati: s spoštovanjem, s kisikom, ki ga vdihujemo prek uspešnih zgodb pacientov, in s tem, da družba v nas vidi partnerja, vrednega zaupanja. Mi smo tu za vas, trudimo se naprej in predstavili vam bomo še veliko dobrega.« Opisani razvoj in uspehi pa niso samoumevni. Zagotavljajo jih požrtvovalno in nesebično delo predanih in visoko usposobljenih ekip Programa za napredovalo srčno popuščanje in transplantacije srca s Kliničnega oddelka (KO) za kardiologijo, KO za kirurgijo srca in ožilja, Enote intenzivne terapije KO za kirurgijo srca in ožilja, ekipe perfuzionistov, KO za anesteziologijo in intenzivno terapijo operativnih strok (KOAIT), ekipe Centralnega operacijskega bloka, Slovenija Transplanta in drugih. Tako v transplantacijski ekipi v UKC Ljubljana aktivno sodeluje več kot 30 zdravnikov in 125 medicinskih sester ter drugih profilov, ki so potrebni za izvedbo tovrstnega programa. Te kapacitete transplantacijski ekipi omogočajo pripravljenosti 24 ur na dan, 7 dni v tednu, 365 dni v letu. Ekipa v pripravljenosti je sestavljena iz kardiologa, dveh kardiokirurgov, anesteziologa, anestezijske sestre, dveh inštrumentark in perfuzionista. »S tem zagotavljamo normalno in neprekinjeno delovanje transplantacijskega programa tudi v najzahtevnejših okoliščinah, kot so presaditve bolnikov z mehansko cirkulatorno podporo, bolnikov s prirojenimi srčnimi hibami ali po predhodnih operacijah na srcu, presaditve otrok, kombinirane presaditve itd.,«je izjemno vlogo UKC Ljubljana za transplantacijsko dejavnost pojasnil Ivan Kneževič. Prihodnost transplantacije srca se v Sloveniji zdi svetla. Zavedati pa se moramo, da bo tovrstna dejavnost zahteva kontinuirano obnavljanje in širjenje zdravniškega in sestrskega kadra ter investicije v infrastrukturo, še posebej za to dejavnost namenjene oddelke, intenzivne enote in opremo. Tu se ne smemo zanašati le na entuziazem in požrtvovalnost posameznikov, temveč potrebujemo robusten sistem, ki omogoča dolgoročno rast in razvoj tako kompleksni dejavnosti. Aleksandra Stropnik, ki je del transplantacijskega tima v okviru Kirurške klinike: »Medicinske sestre smo prvi stik s pacientom po transplantaciji srca. V naši enoti intenzivne terapije III Kliničnega oddelka za kirurgijo srca in ožilja, s strokovnim znanjem, empatijo in človečnostjo, pomagamo pacientu pri prvih korakih novega življenja. Zelo nas veseli, da dobro sodelujemo s kliničnim oddelkom za kardiologijo. Ti dosežki so nam navdih za nadaljnje delo, za pogumne odločitve in zavedanje, kako dragoceno je življenje.« Simon Koletnik, Klinični oddelek za kardiologijo, Interna klinika: »Dobro organizirana zdravstvena nega, ki sta jo ob nastanku Programa za napredovalo srčno popuščanje in transplantacije srca organizirala in ustanovila prof. Bojan Vrtovec ter medicinska sestra Vesna Andročec, je izjemnega pomena: vključuje sodelovanje multidisciplinarnega tima pri pripravi bolnika pred transplantacijo na našem oddelku in oskrbo neposredno po operaciji, pomembno vlogo pri okrevanju pa igra tudi podpora bolnikom s transplantiranim srcem po odpustu iz bolnišnice, ki jo nudimo v okviru omenjenega programa. Andrej Gadžijev, direktor Zavoda Republike Slovenije za presaditve organov in tkiv Slovenija transplant, je nadaljeval: »500. presaditev srca je zares visoka številka. A za vsako številko je človek, ki je bil zdravljen na ta način, in ljudje, ki so pri tem sodelovali. In kaj te številke in uspehi pomenijo za sistem darovanja organov? To pomeni, da ima vedno več ljudi priložnost v dejanskem okolju videti, kaj pomeni zdravljenje s presaditvijo. Vedno več ljudi pozna soseda, sorodnika, sorodnico, prijatelja, znanca, ki je imel presaditev srca. In s tem tudi širše razumejo smisel in pomen darovanja organov.« Zaključil je s pozivom: »Vsem, ki se še odločate za vpis v register darovalcev, bi rad pojasnil: ne obremenjujte se z vprašanjem, ali ste dovolj zdravi in mladi, ali so vaši organi dovolj dobri za darovanje. Če živite zdravo in odgovorno sodelujete v procesih zdravljenja, ste lahko darovalcu tudi v zelo visoki starosti. Glede darovanja se opredelite tako, kot mislite. Drži pa, da z opredelitvijo za darovanje izkazujete solidarnost, namero in podporo tej pomembni obliki zdravljenja, ki izboljšuje in rešuje življenja številnim.« V UKCL je sicer potekal strokovni simpozij 500. transplantacija srca v UKC Ljubljana – vrhunci in vrhunskost medicine, ustanovo pa je ob tem obiskal predsednik vlade Robert Golob z ministrico za zdravje Valentino Prevolnik Rupel. Na delovnem sestanku sta se srečala z vrhunsko medicinsko ekipo za transplantacije srca, ki je predstavila mejnike in prebojne dosežke v zadnjih 16 letih na področju presaditev srca in vodstvom UKC Ljubljana. Ključni mejniki v razvoju transplantacijske dejavnosti v Sloveniji: 1990: Prva transplantacija srca v Sloveniji 2000: Slovenija se pridruži organizaciji EuroTransplant. 2009: prof. dr. Bojan Vrtovec, dr. med. na KO za kardiologijo, UKC Ljubljana ustanovi Program za napredovalo srčno popuščanje in transplantacije srca. Program je omogočil pomemben dvig kvalitete obravnave napredovalega srčnega popuščanja na nacionalnem nivoju. 2009: vsaditev prve dolgotrajne črpalke za podporo levega prekata (LVAD) To je sporočila Alenka Klun. (konec)