Ljubljana, 9. december 2020 (MOREL)- Včeraj se je minister za zdravje Tomaž Gantar udeležil srečanja Združenja direktorjev Slovenskih bolnišnic, ki je bilo organizirano preko internetne povezave. V razpravi je bilo ugotovljeno, da so poslovodstva skupaj z vsemi strokami v zdravstvu ter v sodelovanju med vsemi nivoji zdravstva v času epidemije preprečile zlom zdravstva. Pri vsem tem je bila ključna koordinacija ministrstva in podpora ministra za zdravje. Minister je v svojem govoru izpostavil poslovanje bolnišnic in neporavnane zapadle obveznosti, ki so na 30.9.2020 znašale 49,8 mio EUR, ter rešitve oziroma kratkoročne ukrepe za vzdržno poslovanje le-teh. V okviru REACT-EU so za investicije zagotovljena sredstva v višini 135 mio EUR . Poleg tega je ministrstvo naslovilo v okvir nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost še Investicije v prostorske kapacitete zdravstva na področju obvladovanja širjenja nalezljivih bolezni. Napovedal je tudi nove ukrepe v okviru PKP7 med njimi množično testiranje na prisotnost virusa SARS-CoV-2, cepljenje proti COVID-19 in zagotavljanje sredstev ZZZS za stroške povezane s COVID-19. Izrazil je skrb o zmogljivostih zdravstvenega sistema v primeru zmanjševanja ukrepov v naslednjih tednih in pozval vse bolnišnice, da v najkrajšem možnem času sporočijo dejanske maksimalne zmogljivosti glede bolniških postelj v akutno obravnavi in EIT za Covid bolnike.
Situacijo v bolnišnicah v času epidemije je predstavil direktor UKCLj Janez Poklukar. V razpravi je bilo ugotovljeno, da so COVID pacienti vse starejši in da imajo v večjem številu pet ali več pridruženih bolezni, zato je vedno več COVID pacientov, ki potrebujejo daljšo hospitalizacijo ali jih celo ni več mogoče odpustiti v dosedanje bivanjsko okolje, zato je bil oblikovan predlog, da se poveča število negovalnih posteljnih kapacitet za COVID paciente in paciente, ki so preboleli COVID. Izpostavljeno je bilo, da prihaja v bolnišnice 10 do 20 odstotkov pacientov po prebolelem COVIDu zaradi zapletov, ki jih je povzročilo prebolevanje COVIDa, še posebno so obremenjene zaradi tega internistične urgence. Izpostavljena je bila problematika rehabilitacije po epidemiji.
Marjeta Kuhar je v nadaljevanju predstavila analizo z aktualnimi podatki o čakajočih in čakajočih nad dopustno čakalno dobo. Podatki kažejo, da se je število vseh čakajočih nad dopustno čakalno oktobra v primerjavi z januarjem 2020 zmanjšalo za 23 odstotkov. Delež čakajočih nad dopustno čakalno dobo od vseh čakajočih se je zmanjšal za 1 odstotno točko.
Razlog v zmanjšanju števila čakajočih nad dopustno čakalno dobo v zdravstvenem sistemu so v:
zmanjšano število napotitev na SR in TR (v prvem valu epidemije);
odpovedi terminov – (pre)naročanje prehitel drugi val epidemije;
sporočanje podatkov v sistem eNaročanje odvisno od izvajalcev zdravstvene dejavnosti.
Pomembno pa je, da po epidemiji v zdravstvenem sistemu pričakujejo val čakajočih ter, zato je za reševanje ključnega pomena povezovanje in sodelovanje med zdravstveno stroko, MZ, ZZZS in NIJZ ter ključnimi izvajalci oz direktorji slovenskih bolnišnic in drugih ravni. To sporočilo za javnost je podpisal predsednik Združenja Janez Poklukar.(konec)