Prof. dr. Igor Pravst, direktor Inštituta za nutricionistiko: »Najnižja povprečna vsebnost soli je bila ugotovljena v črnem pšeničnem kruhu in rženem kruhu v večjih prodajalnah (1,15 g in 1,18g soli/100 g kruha), najvišja pa obeh v raziskavo vključenih vrstah kruha iz manjši pekarn – v belem pšeničnem kruhu (1,34 g soli /100 g kruha) in mešanem kruhu (1,37 g soli/100 g kruha). Ob tem velja omeniti, da je bila precejšnja variabilnost vsebnosti soli opažena tako v vzorcih iz večjih in manjših pekarn, v katerih smo našli tako vzorce z zelo zmerno kot tudi zelo visoko količino soli.« Povprečna vsebnost soli v »tipičnem« kruhu (tj. kruh, katerega vsebnost soli je izračunana na podlagi deležev porabe različnih vrst kruha v Sloveniji glede na podatke Statističnega urada Republike Slovenije o porabi v gospodinjstvih) je znašala 1,26 g soli/100 g kruha. V primerjavi s podatki o vsebnosti soli v kruhih na trgu v letu 2012, je bila v takšnem kruhu ugotovljena za 7 % nižja vsebnost soli. Spodbudna pa je predvsem ugotovitev, da se je v obdobju med letoma 2012 in 2022 povprečna vsebnost soli v belih kruhih večjih proizvajalcev zmanjšala za 12 %.
Kako pomemben vir soli je kruh v naši prehrani?
V nacionalni raziskavi o prehranskih navadah prebivalcev Slovenije (Si.Menu 2018) je ocenjeni vnos kruha pri odraslih moških v povprečju znašal 177 g/dan, pri ženskah pa 119 g/dan (7). Z upoštevanjem izračunane povprečne vsebnosti soli v kruhu na trgu v Sloveniji, lahko grobo ocenimo, da uživanje kruha dnevno pri moških prispeva približno 2,2 g soli in 1,5 g soli pri ženskah. Saša Kugler, mag. inž. prehrane, raziskovalka projekta »Manjsoli.si« pojasnjuje » Z upoštevanjem najnovejših podatkov o sestavi kruha torej le-ta v povprečju prispeva približno petino (19 % pri moških oziroma 17 % pri ženskah) celokupnega povprečnega vnosa soli, hkrati pa to pri moških predstavlja približno polovico (46 %) in pri ženskah slabo tretjino (30 %) še priporočenega vnosa soli.«
Zaključek
Aktualni rezultati raziskav nakazujejo, da se je vnos soli pri odraslih prebivalcih Slovenije v primerjavi v zadnjem desetletju zmanjšal, a je potrebno poudariti, da zaradi razlik v zasnovah študij primerjava ostaja okvirna. Rezultati raziskav o vsebnosti soli v kruhih prav tako nakazujejo na izboljšanje, pri čemer je bolj izrazito znižanje zaznano predvsem v kategoriji belih kruhov večjih proizvajalcev, manj pa v manjših pekarnah. Ob tem velja dodati, da so bili vzorci z zelo zmerno količino soli najdeni tudi v nekaterih manjših pekarnah, zato rezultatov ni primerno posploševati, je pa smotrno za prihodnost načrtovati takšne javnozdravstvene ukrepe, ki bodo imeli ustrezne učinke na vse proizvajalce, ne glede na njihovo velikost. Rezultati raziskav jasno nakazujejo potrebo po nadaljnjih strategijah za zmanjšanje vnosa soli med prebivalci, po prepoznavanju, poleg kruha in pekovskih izdelkov, tudi drugih pomembnih virov soli v prehrani prebivalcev Slovenije, ter po okrepitvi aktivnosti, usmerjenih v preoblikovanje živil z zmanjšano vsebnostjo soli.
Že zdaj pa za nižji vnos soli lahko marsikaj storijo tudi potrošniki z bolj ozaveščenim izborom živil. Podatek o količini vsebovane soli je del obveznega označevanja hranilne vrednosti na embalaži predpakiranih živil, nahaja pa se tudi v mobilni aplikaciji VešKajJeš, ki lajša izbor živil z ugodnejšo hranilno sestavo. Rezultati aktualne raziskave so potrošnikom lahko v pomoč predvsem ko izbirajo nepakiran oz. postrežen kruh, saj v takšnih primerih zakonodaja ne predpisuje obveznega informiranja o hranilni vrednosti, vendar pa odgovorni in transparentni proizvajalci takšen podatek potrošnikom lahko ponudijo prostovoljno, na primer na spletni strani. Če do takšnega podatka potrošniki ne morejo priti, pa lahko upoštevajo, da je bila najnižja povprečna vsebnost soli ugotovljena v črnem pšeničnem ter v rženem kruhu, ki v primerjavi z belim kruhom vsebujeta tudi precej več koristnih prehranskih vlaknin. To so sporočili iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje. (konec)