Ljubljana (MOREL)- V zadnjem dnevu v Univerzitetnem kliničnem centri Ljubljana (UKCL) opažajo nekoliko povečan priliv bolnikov zaradi vročinskega vala. Zato je pomembno in naprošajo prebivalce, da so v tem času bolj pozorni in ravnajo tako, da bodo čim bolj zaščitili svoje zdravje in sebe ter svoje bližnje pred vročino. Predvsem so ogroženi starejši ljudje in tudi majhni otroci ter delavci na prostem. Vidijo precejšen porast srčno žilnih zapletov pri bolnikih, poslabšajo se lahko tudi kronične pljučne bolezni,« je opozoril Peter Radšel, predstojnik Kliničnega oddelek za intenzivno interno medicino UKCL.
Radšel je pojasnil, da so takšni vročinski valovi obremenitev za telo, »predvsem srčno-žilni sistem je tisti, ki je najbolj obremenjen. Zato pozivamo ljudi, da se v teh najbolj vročih delih dneva skušajo zadrževati v notranjih prostorih, ki so hladnejši, da se zadržujejo v senci, da se poslužujejo javnih kopališč, kadar je možno. Predvsem pa, da fizične in športne aktivnosti prerazporedijo na čas jutranjih ur in bolj zvečer, ko temperatura pade.«
Kot je še pojasnil Radšel, je oddajanje toplote telesa pri temperaturah, ki se bližajo naši telesni temperaturi, zelo otežkočeno. »Kadar je vlažnost zraka zelo visoka, je tudi potenje slabše in takrat so te nevarnosti vročinskih udarov in poslabšanja srčno žilnih bolezni, še večje. Tudi ker je kri bolj gosta, ker s potenjem izgubljamo tekočino iz telesa.«
Prav zato v teh dneh je Radšel svetoval: »Potrebno je uživati zadostno količino tekočine, se izogibati športnim in drugim fizičnim aktivnostim, ko je vročina največja.« Zelo so izpostavljeni tudi delavci na prostem, ki delajo v teh pogojih. Pri njih je treba skrbeti za čim več sence, čim več hidracije in prilagoditi čas dela ter se izogniti delu v delu dneva, ko je vročina največja.
»Že sama izpostavljenost ekstremnemu soncu ob visokih temperaturah je lahko nevarna, predvsem za starejše, še posebej tiste, ki imajo kronične bolezni: ledvične bolezni in srčno-žilne bolezni. Umrljivost zaradi srčno žilnih bolezni se ob vsakem takem vročinskem valu poveča in to je nevarnost. Vsaka dodatna fizična aktivnost pa dodatno generira toploto v našem telesu, zato ko so temperature največje, se je potrebno izogibati: delu, športu in drugim aktivnostim na prostem,« je priporočal Peter Radšel, predstojnik Kliničnega oddelek za intenzivno interno medicino UKCL.
Pri visokih temperaturah je potenje eden izmed edinih možnosti oddajanja toplote telesa, zato je uživanje zadostne količine tekočin izjemno pomembno. Ob vsakem takem vročinskem valu je statistično za nekaj odstotkov več srčno žilnih zapletov. Več je tudi zapletov in poslabšanj kroničnih pljučnih bolezni. Posledično je več tudi sprejemov v bolnišnico in statistično več je tudi smrti, je izpostavil. Najpogostejše diagnoze, ki se pojavijo v teh okoliščinah so možganska kap, srčna kap, poslabšanje astme, poslabšanje psihičnih stanj, povečanje samomorilnosti. »To so stanja, ki so ob takih ekstremih vročinah pogostejša,« je naštel Radšel.
Med posebej izpostavljenimi skupinami so tudi otroci. »Pri dojenčkih in majhnih otrocih je še posebej treba biti pozoren, saj nam ti svojih težav še ne znajo povedati. Še posebej avtomobili so tista kritična točka. »In pri otrocih veljajo podobna navodila: čez dan naj se izogibajo soncu in poskrbeti je treba, da zaužijejo zadostno količino tekočine,« je opozoril Radšel.
V nadaljevanju je Radšel opozoriti še na alkohol, »ki nima mesta ob takih vročinskih valovih, saj alkohol zmanjša občutek potrebe po tekočini ter zmanjša znake začetne dehidracije in pregretja telesa.«
Najhujša oblika vročinske preobremenitve je vročinski udar. »To je življenjsko ogrožajoče stanje, ko se telo ogreje nad 40 stopinj Celzija. Takrat so znaki že zelo alarmantni. Na začetku so znaki blagega pregretja, ko ljudje tožijo za glavobolom, razdražljivostjo, imajo pospešeno dihanje, pospešen je pulz. Vsako tako nenormalno počutje je lahko že prvi alarm. Ne bomo sicer ob vsakem slabem počutju in glavobolu, že obiskali zdravnika. Moramo pa se vprašati, ali je to povezano z vročino in takega človeka umakniti iz sonca, ga hladiti, mu dati zadosti tekočine,« je opozaril Radšel.
»Vsakršna motnja zavesti v smislu zaspanosti pa je alarm, pulz nad 100 na minuto v mirovanju je zelo alarmanten, pospešeno dihanje, ki se približuje 30 na minuto je lahko alarmantno. Na začetku ima oseba toplo kožo, kasneje pa se lahko to obrne in ima celo hladno kožo, ker krvni pritisk pade. Tu pa smo že v zelo nevarnem območju, ko lahko pride do večorganske odpovedi,« je nevarne skrajne simptome naštel Radšel. Zato je zdravniško pomoč v primeru vročinskega urada res potrebno poiskati pravočasno. To je zapisala Andreja Basle.(konec)