Kot je pojasnil Krunoslav Pavlović, predsednik Odbora za zobozdravstvo in podpredsednik Zdravniške zbornice Slovenije – bodo ti preventivni pregledi potekali v ZD Nova Gorica, ZD Ljubljana, ZD Novo mesto in ZD Murska Sobota. Pacienti, ki opažajo spremembe v ustih, se na pregled naročijo sami bodisi po telefonu ali mailu.
Tadej Dovšak iz Kliničnega oddelka za maksilofacialno in oralno kirurgijo, UKC Ljubljana je povedal, da bolniki sami zdravniško pomoč najpogosteje poiščejo šele pri resnejših simptomih: bolečini, otekanju ustnega predela, težavah pri žvečenju in požiranju, krvavitvah, ki pa so žal znaki napredovalega raka. Vse prebivalce je zato pozval, naj si vzamemo čas in pregledamo ustno votlino, saj lahko že sami opazimo morebitne spremembe. »Vsaka sprememba, ki izstopa iz sijoče sluznice, je potrebna pregleda.« Vojko Didanovič je izpostavil, da je stopnja preživetja napredovalega raka kljub napredku v diagnosticiranju in zdravljenju le okoli 60 %. Stopnja preživetja pri zgodaj odkritem raku pa je prav tako kot kvaliteta življenja končanem zdravljenju bistveno boljša.
»Rak ustne votline ni bolezen, ki nastane iz danes na jutri, ampak je posledica dejavnikov zadnjih let. Težava tega raka je, da ne dela težav, zato ga težje opazimo. Ker epidemija traja že celo leto, so lahko spremembe na sluznici v tem letu napredovale in ko enkrat napredujejo, napredujejo zelo hitro,« je opozoril Didanovič. In pojasnil, da je v takšnih primerih potrebnega več zdravljenja, slabše pa so tudi možnosti preživetja. Možnost ozdravitve pri tistih, ki pridejo k njim z rakom v začetni fazi, pa so zelo dobre, je še dodal.
Kdo so najbolj ogrožene skupine? Raka ustne votline imajo najpogosteje starejši od 55 let, ki že dalj časa kadijo in pijejo, kar sta dva glavna vzroka za nastanek sprememb v ustni votlini. V Sloveniji letno odkrijemo nekaj več kot 100 bolnikov s ploščatoceličnim karcinomom ustne votline.
Vojko Didanovič je povedal, da za razliko od nekaterih drugih rakov raka ustne votline odkrijemo zelo preprosto. »Natančno pregledamo ustno votlino, premaknemo in stisnemo jezik, pogledamo pod jezik. Zanima nas odstopanje od normalne ustne sluznice, ki je vlažna, rožnata, mehka, sijoča. Če kakor koli odstopa, je hrapava, temna, razpokana, je potreben pregled. Spremembe so lahko majhne in več let lahko traja, da se razvijejo v raka. In ljudje, ki imajo take spremembe, morajo na pregled.«
Krunoslav Pavlović je izpostavil: »Ustne bolezni so ene med najpogostejšimi boleznimi na svetu, prizadenejo 3,5 milijarde ljudi. Rak ustne votline sodi v skupino nenalezljivih bolezni in je močno socialno-ekonomsko pogojen. Sodi med 15 najpogostejšimi raki na svetu. Pri ZZS se močno zavedamo, da bolezen COVID-19 ni edina bolezen leta 2020, je pa zelo resna, saj ogroža obstoj trenutnega zdravstvenega sistema in posledično se celotni sistem ukvarja večinoma samo s to problematiko. S to odgovornostjo smo se pri OZB ZZS na pobudo Kliničnega oddelka za maksilofacialno in oralno kirurgijo lotili projekta, kjer bodo kolegi zobozdravniki opravljali dodatne preventivne preglede z namenom odkrivanja zgodnjih rakavih sprememb v ustni votlini.«
Pojasnil je, da ker se zavedamo, da je zaradi enostranskih odločitev ZZZS dostop do zobozdravstvenih storitev dodatno omejen v letu 2020, smo zaprosili za dodatno financiranje vsaj teh programov, kar je ZZZS končno slišal. Pri tem je poudaril, da gre končno za namensko porabo sredstev, ki delujejo preventivno srednjeročno ter dolgoročno in tako zmanjšujejo porabo javnih sredstev iz zdravstven blagajne.
»Zaradi teh preventivnih dejavnosti tudi ne bodo trpeli redni programi, ki so ravno tako pomembni za preprečevanje kariesa in parodontoalne bolezni, še posebej slednja ima tudi obsežen sistemske vplive,« je dejal Pavlović. To je zapisala Andreja Basle, vodja oddelka za stike z javnostmi pri Zdravniški zbornici Slovenije. (konec)