Banner Prometej
21. Maj 2018

Zdravniški vrh o zdravljenja otrok s prirojenimi srčnimi napakami v Sloveniji

Ljubljana, 21. maj 2018 (MOREL)-  Za jutri  je sklicana izredna seja Državnega zbora, na kateri bodo kot edino točko obravnavali Predlog priporočila Vladi Republike Slovenije v zvezi z izrednimi razmerami na področju zdravljenja otrok s prirojenimi srčnimi napakami v Sloveniji.

V zvezi s to sejo želim kot predsednica Zdravniške zbornice Slovenije javnosti in poslancem podati nekatera pojasnila:

Zdravniška zbornica je 9. julija 2015 objavila Poročilo o presoji za obdobje 2007–2014 za dejavnost otroške srčne kirurgije v UKC Ljubljana. V zbornici izhajamo iz stališča, da je to temeljni dokument, na podlagi katerega bi bilo treba urediti razmere na tem področju. Iz ugotovitev presoje so razvidne kadrovske pomanjkljivosti in pomanjkljivosti v poklicni kulturi, ki so odgovorne za slabšanje storitev otroške srčne kirurgije v UKC Ljubljana. Mednarodna komisija je priporočila zaključila s točko Stabilnost služb otroške srčne kirurgije: »Izredno pomembno je, da se pred sprejemom določenega predloga za kakršnokoli večjo spremembo v organiziranosti otroške srčne kirurgije izvede presoja vpliva in tveganja in se preuči prihodnja stabilnost službe.«

Kot predsednica Zdravniške zbornice Slovenije sem ob dejstvu, da ponovne presoje niso bile narejene, sklicala dva sestanka z vodstvom UKC Ljubljana in Ministrstvom za zdravje (MZ) z namenom, da se preuči izpolnitev priporočil iz mednarodnega poročila o presoji. Na prvem sestanku, ki je bil 20. septembra 2017, je predstavnica MZ povedala, da so sledili peti (najboljši možnosti) iz poročila, ki predvideva uspešno sklenitev dogovora s kirurgom, zaposlenim v münchenskem centru, ki bo najmanj pet let prisoten v Sloveniji, in usposabljanje 2–3 slovenskih otroških srčnih kirurgov v naslednjih treh letih. Okrepiti in razvijati bi se morale tudi ustrezne podporne dejavnosti (otroška intervencijska kardiologija in otroška kardiološka anestezija). Sodelujoči smo si razdelili naloge in na naslednjem sestanku 15. novembra 2017 poročali o njih. Pri tem je izstopalo opravljeno delo s strani UKC Ljubljana, kjer so ustanovili Center za obravnavo otrok in odraslih s prirojenimi srčnimi napakami, ki je začel uspešno delovati (o čemer pričajo zapisniki skupnih sestankov). Prav tako so pripravili vse za potrebno sklenitev (šestmesečne) pogodbe s srčnim centrom Motol iz Prage, s čimer so sledili priporočilom presoje. Imenovali so tudi projektni svet za nacionalni center za to področje po modelu, kot ga ima Slovenija-transplant. Na željo predstavnice MZ pa v tej sestavi nismo razpravljali o odgovornosti za neurejene razmere v preteklosti, kar je bil sicer eden od namenov predsednice zbornice.

Kot je znano, se je MZ odločilo zamenjati vodstvo UKC Ljubljana kmalu po podpisu pogodbe s centrom iz Prage. Sedanje vodstvo UKC Ljubljana je sklenilo drugačno pogodbo s strokovnjaki iz tujine, ki pa bistveno odstopa od priporočil mednarodne presoje. Nekako pričakovano je bilo, da so zdravniki, ki so v preteklosti opozarjali, da je treba zagotoviti sistemsko rešitev programa, podali odpovedi delovnega razmerja.

Sledilo je reševanje novonastale situacije, pri kateri se zbornici postavljajo naslednja vprašanja, na katera v medijih oz. izjavah odgovornih nismo zasledili odgovorov. Ne dvomimo sicer o strokovnosti specialistov, ki so pripravljeni priti v Slovenijo, vendar imamo naslednja vprašanja:

Kako bo z delovanjem sistema, ki bo temeljil na dejavnosti strokovnjakov iz tujine, in to brez strokovnjakov iz Slovenije (s kom bodo sodelovali, kako si bodo predajali službo, kdo bo vezni člen)?

Koliko časa bodo dejansko prisotni v Sloveniji (tedensko, mesečno), kako se bodo vključevali v organizacijo dela? Teh podatkov v medijih nismo zasledili.

Kako bodo komunicirali – v katerem jeziku – tako z drugim osebjem, še posebej pa s starši otrok?

Na zbornici nam ni znano, iz katerih tujih centrov prihajajo in ali sta v teh centrih otroška kardiologija in kardiokirurgija razviti v smeri, da bodo lahko samostojno delovali v Ljubljani.

Kako bodo zagotavljali prenos znanja – na koga, če domačih strokovnjakov nimamo več?

Na zbornici smo zaskrbljeni tudi zaradi delovanja Pediatrične klinike v celoti. Do sedaj so domači kardiologi zagotavljali pomoč dežurnim kolegom drugih pediatričnih strok, ob njih so se ti počutili bolj suverene, predvsem pa je bila obravnava otrok s prirojenimi srčnimi napakami bolj varna. Domači kardiologi so se hitro odzvali na vsak klic dežurnega zdravnika, poleg tega so svoje paciente tudi dobro poznali. Pa ne le to – na njihovo znanje in strokovno pomoč so se zanašali tudi pediatri iz drugih delov Slovenije. Kdo bo svetoval njim in pod kakšnimi pogoji? Zaradi neurejenih razmer odhajajo tudi medicinske sestre, ki so imele na tem področju veliko izkušenj, njihovega znanja in izkušenj pa ne bo mogoče neposredno prenesti na nove ekipe, ki jih napoveduje MZ v okviru Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni. Ali bo dejavnost tega inštituta temeljila na uvoženih začasnih specialistih iz tujine, ki bodo zdravili, ne da bi znali govoriti slovensko in da bi poznali delovanje slovenskega zdravstvenega sistema?

Posamezni zdravniki, ki jih odhod zadnjih specialistov še posebej prizadene, opozarjajo in pozivajo zbornico, da povzdigne glas in odkrito pove, da takšnih razmer ne sme več biti in da jih ne bodo dopuščali.

Kot predsednica zdravniške zbornice seznanjam javnost, da sem v svoji vlogi opozarjala pristojne organe in institucije na nepravilnosti, ki so opisane v mednarodnem poročilu, vendar se na moje pozive niso odzvali. Tako ostaja veliko stvari nepojasnjenih, odgovornosti zanje pa ni prevzel nihče. Po do sedaj znanih podatkih, ki so dostopni javnosti, menim, da trenutni projekti MZ in sklenjene pogodbe UKC Ljubljana s tujimi strokovnjaki ne sledijo priporočilom mednarodne presoje in tako ne morejo zagotoviti strokovne in varne obravnave otrok s prirojenimi srčnimi napakami.

Zdenka Čebašek - Travnik

Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije

(konec)
Banner ViVis