Ljubljana, 20. november 2013 (MOREL) – V Kliničnem oddelku za intenzivno interno medicino Interne klinike UKC Ljubljana je danes zaposlenih 13 zdravnikov, 66 medicinskih sester/zdravstvenih tehnikov, 2 bolničarki in 3 nezdravstveni delavci. KOIIM ima 14 bolniških postelj. V 40. letih obstoja so skupno zdravili 43.093 kritično bolnih odraslih internističnih bolnikov. Marko Noč, predstojnik KO za intenzivno interno medicino je povedal: «Leta 1986 smo presegli številko 1000 kritično bolnih odraslih letno. Največji delež so predstavljali akutni kardiološki bolniki, med katerimi je bilo največ bolnikov z akutnim koronarnim sindromom, srčnim zastojem in hudim akutnim srčnim popuščanjem, nekaj bolnikov smo zdravili s pljučnim edemom in nekaj s kardiogenim šokom. Med nekardiološkimi bolniki so prevladovali bolniki s hudo okužbo in septičnim šokom. Kot edini internistični intenzivni oddelek v Sloveniji smo v letu 2009 uvedli zdravljenje z izventelesnim krvnim obtokom pri hudi odpovedi pljuč ali/in srca.«  Intenzivna in takojšnja diagnostična obdelava in zdravljenje je močno izboljšalo preživetje bolnikov. Pri iskanju diagnoze uporabljamo naslednje najpomembnejše metode: transtorakalni in transezofagealni ultrazvok srca ob bolnikovi postelji, urgentno koronografijo, CT/MR, ultrazvok trebuha, bronhoskopijo, spremljanje možganske aktivnosti z BIS, žilni ultrazvok, punkcijo seroznih votlin, gastroskopijo, nadzor jetrnih funkcij z LIMON. Pred uvedbo slovenske mreže za zdravljenje STEMI, ki je skupni projekt prehospitalnih urgentnih enot, KOIIM in katetrskega laboratorija KO za kardiologijo, je bolnišnična umrljivost STEMI, zdravljenega bolnika s trombolizo v letih l995-96, znašala 16,4 odstotka. Po uvedbi mehaničnega zdravljenja s PCI pa je v letih 2000-04 padla na 6,2 odstotka. Pri 700 bolnikih, ki jih UKC Ljubljana letno sprejme, to pomeni 70 dodatno rešenih življenj na leto. Drug primer je poreanimacijsko zdravljenje nezavestnih bolnikov po srčnem zastoju, kjer je uvedba hipotermije v letu 2002 povzročila pravo revolucijo. V letih 2004-2012, ko smo delež hipotermije povečali na 93 odstotkov, PCI na 54, je preživetje naraslo na 70 odstotkov, preživetje z dobrim nevrološkim izhodom pa na 47 odstotkov. Ti rezultati zdravljenja nas uvrščajo med najboljše svetovne centre na tem področju. Od terapevtskih posegov je bilo v letu 2012 največ perkutanih koronarnih intervencij, hipotermije po srčnem zastoju in uporabe intraaortne balonske črpalke. Izvajali smo tudi srčno oživljanje, dializne metode zdravljenja, vstavitev začasnega srčnega spodbujevalnika ter punkcije perikarda in ostalih seroznih votlin. Nekaj bolnikov je bilo umetno ventiliranih, pri nekaterih pa smo uporabili neinvazivno ventilacijo brez intubacije. Matija Horvat je predstavil zgodovino nastajanja intenzivne interne medicine in povedal: »Preselitev Kliničnega oddelka za intenzivno interno medicino (KOIIM) v nove prostore intenzivne terapije v 1. nadstropju UKCL 19.11.1973 štejemo za ustanovni datum enote. KOIIM je leta 1976 hkrati z vsemi ostalimi večjimi enotami nekdanje Interne klinike dobil status klinike. Ob ustanovitvi je CIIM razpolagal s 14 posteljami in skromno ter mlado kadrovsko zasedbo.« Prvi predstojnik je bil Matija Horvat, glavna medicinska sestra je bila Marija Bručan, ki je oddelek vodila do upokojitve. V prvih letih je posebno velik problem predstavljala velika fluktuacija medicinskih sester, ki so bile zelo obremenjene zaradi psihičnih napetosti, turnusnega nočnega dela, številnih, nujno potrebnih nadur. Suzana Rozman, sedanja glavna medicinska sestra KOIIM, je dejala, da se je oddelek gradil 40 let. S pomočjo tima zelo pridnih, izobraženih, z entuziazmon in vero v dobro bolnika in sočloveka zavzetih medicinskih sester se je KOIIM izoblikoval v takšnega, kot ga poznamo danes. »Delo v intenzivni terapiji je primer kompleksnega sistema, ki združuje delo zdravnika in medicinske sestre. Visok tehnološki razvoj pa ne pomeni le olajšnja pri delu, pogosto ga tudi dodatno obremenjuje. Težka bolezenska stanja bolnikov narekujejo našo maksimalno angažiranost, nenehno polno pozornost in spremljanje stanja bolnikov ter njihovih vitalnih življenjskih funkcij, poznavanje medikamentov in aparatur..« Skozi vsa ta leta se je zdravstvena nega izoblikovala na tako visokem nivoju, kot jo imamo danes, zato je treba slediti razvoju stroke in se nenehno izobraževati. Marko Noč je zaključil z besedami: »Poleg svetlih plati pa ima KOIIM tudi temno plat, saj deluje v povsem enakih prostorih kot v letu 1973, ko je oddelek nastal. Takrat smo sprejeli približno 400 bolnikov, danes pa okoli 1000. Žal se tudi novogradnja DTS, kjer je načrtovano 22 novih postelj, odmika v prihodnost, zato ima ob tem jubileju vse osebje KOIIM grenak priokus, čeprav se dobro zavedamo, da se življenja rešujejo s sodobno opremo, predvsem pa s pravimi ljudmi. Zato tudi danes poskušamo storiti največ za naše bolnike, saj je v naših rokah tisto največ, kar ima bolnik, to je njegovo življenje.« To so sporočili iz UKC. (konec)