Strupi so snovi, ki pridejo ali jih vnesemo v svoje telo in imajo škodljive učinke na organizem. Kadar snovi povzročijo okvaro v organizmu, govorimo o zastrupitvi.
Strupi lahko vstopijo v naš organizem na različne načine:
- prek prebavil, kadar strup zaužijemo: alkohol, strupene gobe, zdravila …,
- prek dihal, kadar strup vdihavamo: ogljikov monoksid, ogljikov dioksid …,
- prek kože, sluznice, strup se resorbira skozi kožo, sluznico ali povzroči njihovo okvaro: jedkovine, pesticide …,
- neposredno v kri, vbrizgavanje z iglo: prepovedane droge …
Zastrupitev z alkoholom je ena najpogostejših zastrupitev pri nas. Čeprav je zastrupitev z alkoholom že kar vsakdanja, se lahko konča s smrtjo. Alkohol - strup po zaužitju prehaja v kri. S krvjo potuje do možganov. Ker zavira delovanje možganov, lahko nastopijo nezavest, zastoj dihanja in zastoj bitja srca. Drugi vzroki smrti kot posledica zastrupitve z alkoholom pa so: udeleženost v prometni nezgodi, poškodbe zaradi padcev, podhladitev in zadušitev z izbruhanimi masami pri nezavestni osebi, zastrupljeni z alkoholom.
Prva pomoč pri zastrupitvi z alkoholom:
- preverimo, ali oseba diha. Če ne diha, očistimo ustno votlino (prisotnost izbruhane mase), še enkrat preverimo dihanje, če oseba ne diha, začnemo oživljati.
- Če je oseba v nezavesti, jo obrnemo na bok (v stabilni bočni položaj), pokličemo 112, nato osebo še pokrijemo z odejo. Ostanemo poleg in preverjamo, ali oseba še diha.
- Če je oseba pri zavesti, nudimo pomoč pri bruhanju: osebo nagnemo z glavo naprej ali obrnemo na bok (če leži), očistimo ustno votlino, preprečimo, da bi izbruhana masa zašla v dihalno pot.
- Če je oseba pri zavesti, vendar spi, preverjamo, ali diha in jo pokrijemo z odejo.
- Osebo pregledamo, pretipamo zaradi morebitnih poškodb (ki jih je lahko dobila med padci).
- Osebe, zastrupljene z alkoholom, pokrivamo zaradi nevarnosti podhladitve. Alkohol namreč razširi žile v koži, kar vodi do povečane izgube toplote.
Zastrupitve z zdravili so pogosto namerne zastrupitve pri odraslih in nenamerne pri otrocih. Pri ugotavljanju zastrupitev z zdravili si pomagamo s pregledom okolice zastrupljene osebe, iščemo stekleničke, embalažo ali osebo vprašamo, kaj je zaužila. Drugi znaki so: zaspanost, krči, zmedenost, bruhanje, počasno dihanje.
Prva pomoč pri zastrupitvi z zdravili:
- preverimo ali oseba diha. Če ne diha, očistimo ustno votlino (prisotnost izbruhane mase), še enkrat preverimo dihanje. Če ne diha, začnemo oživljati.
- Če je oseba v nezavesti, osebo obrnemo na bok (v stabilni bočni položaj), pokličemo 112. Ostanemo ob osebi in preverjamo, ali oseba še diha.
- Če je oseba pri zavesti, pokličemo zdravnika/zdravnico in se posvetujemo o nadaljnjih ukrepih.
- Poiščemo in shranimo škatlico zdravil, ostanke zdravila, tablet, izbruhano maso in jih predamo reševalcem ali zdravniku/zdravnici.
ZASTRUPITVE S PREPOVEDANIMI SNOVMI
Pogoste zastrupitve s prepovedanimi drogami so zastrupitve s heroinom, kokainom, ekstazijem. Heroin upočasni delovanje centralnega živčnega sistema (možganov). Zastrupljene osebe so mirne ali celo nezavestne, dihanje je upočasnjeno. Na zastrupitev s heroinom pomislimo, kadar opazimo sledi vbodov in/ali injekcijsko iglo, brizgalko v bližini. Kokain in ekstazi vzpodbujata delovanje osrednjega živčevja, zato bodo zastrupljene osebe nemirne, agresivne, zmedene. drugi znaki so še: hitro bitje srca, krči, nezavest, vročinska kap (pri zastrupitvi z ekstazijem). Domače zabave, “rejv partiji” in druge zabave v nočnih lokalih so okoliščine, v katerih najdemo osebe, zastrupljene s kokainom in ekstazijem.
Prva pomoč pri osebi, zastrupljeni s prepovedanimi drogami, je podobna prvi pomoči pri zastrupitvi z zdravili, le pri zastrupljeni osebi, ki kaže znake izčrpanosti, ima vroče telo, suha usta ali se preneha znojiti (znaki vročinske kapi), ukrepamo tako, da osebo prenesemo v hladen prostor, pokličemo 112, jo slečemo in hladimo s hladno vodo ali vlažnimi krpami.
Zastrupitve v domačem okolju so zastrupitve s snovmi, katerih uporaba je tako vsakdanja, da jim nevarnosti sploh ne pripisujemo več. Najbolj izpostavljeni so otroci, ki se nevarnosti ne zavedajo ali je ne prepoznajo. Za zastrupitve smo odgovorni starši, ker otrok nismo zavarovali, na primer pred zaužitjem strupenih (delov) rastlin ali pa smo snovi pustili na otrokom dosegljivem mestu, na primer zdravila.
Zastrupitve s čistili, detergenti in drugimi snovmi, ki jih uporabljamo v gospodinjstvu
Snovi, ki jih v gospodinjstvu uporabljamo za čiščenje in pomivanje, imajo najpogosteje oznako “dražilno” , nekatere pa tudi “jedko”. Slednje povzročijo hujše okvare tkiva kot dražilne snovi.
Čistila za ročno pomivanje posode, pralni praški in čistila za strojno pomivanje posode večinoma dražijo prebavila. Čistila za ročno pomivanje posode se ob zaužitju še močno penijo. Znaki zastrupitve so slabost, bruhanje, driska in penjenje.
PRVA POMOČ
Najbolje, da pokličemo zdravnika/zdravnico in se posvetujemo o ukrepih. Pri tem je izredno pomembno, da poznamo snov, s katero se je oseba zastrupila, in morebitno oznako na embalaži, saj so ukrepi prve pomoči odvisni prav od tega. Splošni ukrepi pri zaužitju čistil, praškov so: očistimo ustno votlino; če je oseba zaužila detergent za strojno pranje, ki se malo peni, ji damo piti vodo, da razredčimo strup v prebavni poti. Če je zaužito sredstvo čistilo za ročno pomivanje posode, naj oseba poje kruh, saj s tem zmanjšamo penjenje. Če je detergent zašel tudi v oči, oko razpremo in spiramo z veliko količino vode. Najbolje, da pri tem uporabimo vrč z livčkom, saj tako lažje kontroliramo curek in temperaturo vode, kot če bi spirali oko z vodo iz vodovodne pipe. Ko poiščemo zdravniško pomoč, vedno s seboj prinesemo tudi ostanke strupa oziroma embalažo.
Jedke snovi v stiku s kožo ali sluznico povzročajo hude okvare, kemične opekline. Jedkovino osebe zaužijejo namerno pri poskusih samomora ali nenamerno, kadar jedkovina ni v originalni embalaži, temveč v embalaži brez oznake “jedko” ali celo v embalaži pijač. Neprimerno hranjene jedkovine so lahko vzrok za zastrupitve otrok. Znaki zastrupitve: bolečine v ustih, bolečine za prsnico, v trebuhu, rdečina, razjeda okoli ust, v ustih, če je oseba jedkovino zaužila.
Najprej moramo zaščititi sebe, da nam jedkovina ne poškoduje kože, sluznice. Pri oskrbovanju zastrupljene osebe vedno uporabimo rokavice! Preverimo zavest in dihanje. Če oseba ne diha, izvajamo samo masažo srca, umetno dihanje pa samo, če imamo na voljo dihalno masko, ki zagotavlja, da ne pridemo v stik z jedkovino, ki je morebiti na ustih zastrupljenca.
Če je oseba pri zavesti in diha, očistimo ustno votlino: oseba naj grgra vodo in jo izpljune. Po požirkih naj popije 100 mililitrov navadne vode, ki bo razredčila jedkovino v želodcu. Bruhanje je prepovedano, saj bi jedkovina pri vračanju iz želodca ponovno poškodovala zdaj že okvarjeno sluznico požiralnika in ust. Pokličemo reševalce ali poskrbimo za prevoz. V bolnišnico odpeljemo tudi embalažo ali vzorec jedkovine.
Pesticidi so v Slovarju slovenskega knjižnega jezika (str. 835) opredeljeni kot kemična sredstva za uničevanje mrčesa in škodljivih rastlin.
Tako kot pri večini zastrupitev tudi pri zastrupitvi s pesticidi velja, da so zastrupitve nenamerne ali namerne (samomorilni nameni). Do nenamernih zastrupitev prihaja predvsem pri otrocih ali osebah, ki ne upoštevajo varnostnih ukrepov, kot je uporaba zaščitnih sredstev, zaradi nestrokovnega ravnanja s pesticidi, neupoštevanja priporočenih koncentracij itd. Strup vstopi v telo prek kože, z resorbcijo, prek prebavil, z zaužitjem ali prek dihal, z vdihavanjem aerosolov. Znaki zastrupitve so odvisni od vrste pesticida. Pojavijo se lahko slabost, glavobol, vrtoglavica, bruhanje, driska, motnje vida, solzenje, slinjenje, upočasnjen srčni utrip, motnje zavesti.
Zelo pomembno pri ugotavljanju zastrupitve je, kaj nam oseba pove oziroma domnevamo iz najdene embalaže in ostankov strupa v bližini osebe. Oseba mora poiskati strokovno, zdravniško pomoč ali se vsaj posvetovati po telefonu.
Če je strup na koži, slečemo kontaminirana oblačila in kožo speremo z vodo in milnico.
Če je oseba strup zaužila, pokličemo zdravniško pomoč in vprašamo, kako naj ukrepamo.
ZASTRUPITVE Z RASTLINAMI
Na travniku in v gozdu se bohotijo rastline, ki s svojimi bolj ali manj zanimivimi cvetovi, listi, plodovi privabljajo naš pogled, pa tudi naše roke, da jih utrgamo in odnesemo s seboj, da bi nam krasile dnevni prostor ali hodnik. Nekatere si posadimo kar na domačem vrtu (sliki 6 in 7). In zakaj ne? Pogled na rastlino, ki nam je všeč, pomirja ali nas poživlja in spravi v dobro voljo. Dokler je samo pogled! Mnogi mali nadobudneži “gledajo” s prsti in z usti. V našem okolju je veliko rastlin (slika 8), ki povzročajo samo blage težave, lahko pa tudi resne, s smrtnim izidom. Zaužitje strupene rastline (oziroma strupenih delov rastline) in posledična zastrupitev se kažeta z različnimi znaki, od slabosti, bruhanja, driske, slinjenja do halucinacij, krčev, nezavesti.
V prvi pomoči sta pomembna prepoznavanje zastrupitve in posvet s strokovnjakom takoj ob zaužitju rastline ali ob pojavu slabosti, bruhanja, vrtoglavice, prvih znakov zastrupitve.
ZASTRUPITVE S PLINI
Vsako leto je v času kurilne sezone v naši medijih objavljen vsaj en članek o tragični smrti zaradi zastrupitve z ogljikovim monoksidom. Ogljikov monoksid se sprošča pri delovanju avtomobilskega motorja, peči za ogrevanje na drva, premog, tekoča goriva in pri plinskih gorilnikih. Ker je brez vonja, barve in okusa, ga človek ne zazna in se iz prostora z visoko koncentracijo tega plina ne umakne. Ogljikov monoksid se v krvi veže na hemoglobin namesto kisika. Organizem tako ni zadostno preskrbljen s kisikom. Znaki zastrupitve so slabost, vrtoglavica, glavobol, slabo počutje, ki se stopnjujejo do zaspanosti, zmedenosti in hitrega bitja srca. Če se oseba iz prostora ne umakne, pade v nezavest, preneha dihati in srce zastane.
Če povzamem, so splošni ukrepi pri zastrupitvah naslednji:
1. Poskrbimo za lastno varnost, varnost zastrupljene osebe ali drugih v bližini: uporabimo rokavice (slika 9), masko pri zastrupitvah s plini idr.
2. Ugotovimo vzrok zatrupitve: zastrupljeno osebo vprašamo, kaj je zaužila, pregledamo okolico zaradi morebitnih ostankov strupa ali vprašamo svojce, prijatelje zastrupljene osebe o dogodku.
3. Opazujemo osebo: preverimo zavest, dihanje. Če oseba ne diha, jo začnemo oživljati, če oseba diha, a se ne odziva, jo obrnemo v stabilni bočni položaj.
4. Pokličemo na številko 112 ali zdravnika/zdravnico v ambulanto.
5. Odstranimo strup iz telesa:
- če je strup polit po koži, speremo kožo z vodo in milnico,
- če je oseba strup zaužila, se ravnamo glede na ugotovljeni strup, bodisi izzovemo bruhanje (samo po naročilu zdravnika/-ce) bodisi razredčimo strup z majhno količino vode (zaužitje enega decilitra vode),
- če se je oseba zastrupila s plini, že iz varnostnih ukrepov (prva točka) prezračimo prostor in osebo prenesemo na svež zrak.
Neupoštevanje varnostih ukrepov, neznanje in seveda namerna zastrupitev so stalnice našega življenja. Naj tudi pravilno ukrepanje v primerih zastrupitev postane stalnica. Strup je lahko vsaka snov ali pa nobena, če je pravilno uporabljena, pravilno hranjena in če z njo ravnamo spoštljivo. Spomladi lahko opazujemo skupine ali posameznike, ki se vračajo s sprehodov s šopkom zvončkov, “kronic” (pomladanski veliki zvonček) in drugih znanilk pomladi. Tudi zvončki in “kronice” so za nas strupeni (vsi deli rastline), ampak samo, če jih utrgamo in zaužijemo. Če pa ostanejo tam, kjer so, prav nikomur ne škodijo, nasprotno, mnogim polepšajo dan.
