Nega na bolnikovem domu

S paliativno nego bolnika lajšamo znake bolezni in tudi preprečujemo poslabšanje in zaplete. Patronažna medicinska sestra opravlja delo z bolniki večinoma na bolnikovem domu. Vsaka patronažna medicinska sestra ima svoje krajevno območje, kamor hodi vsak dan, zato pozna vedno več ljudi, z zdravstvenega in socialnega vidika. Spremlja lahko različne bolnike oziroma varovance iz iste hiše ali stanovanja. Dogaja se, da prideš v isto hišo na prvi obisk k novorojenčku in otročnici, čez nekaj časa h kroničnemu bolniku in kasneje tudi k bolniku, ki potrebuje paliativno nego. Zato je pomembno, da ob vsakem obisku ne gledamo ozko samo na določenega bolnika, h kateremu smo prišli, ampak opazimo tudi druge stanovalce. Tako poleg kurativnega obiska (to je strokovna nega na domu) opravimo tudi preventivno delo (to je zdravstvenovzgojno delo s starejšimi, kroničnimi bolniki, morda nosečnico).
Potrebo po strokovni paliativni negi največkrat posreduje lečeči zdravnik, in sicer z delovnim nalogom. Informacijo o bolniku lahko dobimo tudi čisto slučajno, ob obisku koga drugega v hiši, bloku ali soseščini. Velikokrat nas pokličejo svojci in prosijo za pomoč. Informacijo o bolniku, pisno ali ustno, dobimo tudi iz bolnišnice, ko nas medicinska sestra obvesti o odhodu bolnika v domače okolje.

KONKRETEN PRIMER

Spomnim se veliko obiskov na domu, ko sem čutila potrebo po dodatnem pogovoru s svojci o bolniku v hiši, pri katerem ni bil načrtovan obisk. Prvič sem prišla v hišo obiskat novorojenčka in otročnico. Otročnica mi je delovala zelo utrujena in zaskrbljena. Vendar pri pregledu novorojenčka in otročnice ter razgovoru nisem našla vzroka za njeno psihično stanje. Otročnica me je po končanem obisku spremljala do izhoda. Takrat sem v pritličju opazila odprta vrata spalnice in na postelji gospoda, ki je še ležal. Otročnica mi je povedala, da ima oče multiplo sklerozo in jo čaka, da ga umije in preobleče. To je bila njena dodatna obremenitev. Predlagala sem ji pomoč negovalke na domu. Ni vedela, da ima oče pravico do pomoči pri negi na domu in da se lahko tudi sama obrne na patronažno službo, če ima težave ali potrebuje svetovanje.
Bolniki, ki potrebujejo paliativno nego, niso samo onkološki, ampak tudi srčni, sladkorni in bolniki, ki imajo revmatizem ali kronične težave s pljuči, ter drugi…To so bolniki, pri katerih lajšamo znake bolezni (na primer bolečina, oteženo dihanje…) in preprečujemo poslabšanje. Patronažna medicinska sestra pri tem nudi strokovno pomoč, daje injekcije, insulin pri slepem sladkornem bolniku, analgetike preko katetrov, sem sodijo še toaleta in preveza ran, katetrizacija, klistir, izpiranje stalnega urinskega katetra in drugih katetrov, kontrola vitalnih funkcij, kontrola jemanja terapije, odvzem krvi in urina za preiskave, prevez dekubitusov, oskrba različnih stom in fistul, odstranitev šivov, kontrola zdravljenja s kisikom. Naše delo pri bolniku odredi lečeči zdravnik pisno z delovnim nalogom. Delo patronažne medicinske sestre je tudi svetovanje pri urejanju pomoči na domu in osnovni negi telesa. Velikokrat potrebujejo bolniki ali svojci pomoč pri urejanju za sprejem v dom starejših občanov (DSO), pri urejanju dodatka za pomoč in postrežbo, svetovanju o ortopedskih pripomočkih, nakupu materiala za nego bolnika… Svojci vedno bolj postajajo sami negovalci bolnika v domačem okolju, zato potrebujejo pomoč pri prvih korakih in pri tem se jim zastavlja mnogo vprašanj: kako naj naredim, zakaj ne smem narediti tega, kako bo ponoči, kam lahko pokličem, kje to najdem, kdo bo pri bolniku med mojo odsotnostjo, kako prilepim obliž proti bolečinam, kakšno hrano lahko pripravim bolniku, kako zamenjam plenico….Vedno nova vprašanja, ker so tudi problemi vedno novi. Čeprav je svetovanje patronažne medicinske sestre kvalitetno, breme nege bolnika ostane večinoma na svojcih. Zato je zelo pomembna organizacija pomoči bolniku na domu. To je pomoči svojcev (ne samo enega), patronažne službe, negovalke, morda prostovoljcev.

LAIČNA NEGA

Laično nego, to je osnovno nego bolnika opravlja tudi Nega na domu. Za storitve negovalke določen delež plačajo bolniki, določen pa občina. Obstajajo tudi druge agencije za nego na domu, za njihove storitve pa je treba plačati polno ceno.

Naročilo za obisk patronažne medicinske sestre na domu je delovni nalog osebnega zdravnika. Na delovnem nalogu so napisani:

• osnovni podatki bolnika,
• diagnoza bolnika,zaradi katere je potreben naš obisk,
• poseg ali posegi,katere moramo pri bolniku opraviti(na primer preveza,aplikacija zdravila),
• kolikokrat moramo bolnika obiskati(vsak dan ali vsak drugi dan…),
• koliko časa naj bi bili naši obiski potrebni(en mesec ali pol leta…).

Z bolnikovim osebnim zdravnikom so vedno v stiku zaradi posredovanja opažanj pri bolniku, dodatnih potreb bolnika, dogovarjanja za skupni obisk na domu…Zelo dobrodošla podatka na delovnem nalogu, za lažje organiziranje našega dela, sta telefonska številka bolnika ali svojca, in datum, kdaj bolnik prvič pričakuje patronažno medicinsko sestro.

OBISK NA DOMU

Glede na naročene posege pri bolniku si pripravim material v patronažno torbo. Prvi kontakt z bolnikom in svojci je zelo pomemben. Takrat se predstavim, izročim vizitko z imenom in službeno telefonsko številko, kamor me po potrebi lahko pokličejo. Pogovorimo se o bolnikovih potrebah. Pripravimo prostor, kjer bomo poseg opravili, in pripravimo material. Bolnika pripravim psihično (mu vse razložim) in fizično na poseg. Med posegom bolnika opazujem. Po posegu pospravim material, se z bolnikom pogovorim in ga po potrebi še opazujem. Svoje delo ovrednotim in ga v Zdravstvenem domu zabeležim, po potrebi se pogovorim z zdravnikom. Večkrat je na delovnem nalogu naročeno, da moramo svojce čim prej naučiti, da bodo sami izvajali določen poseg (na primer aplikacija injekcije proti strjevanju krvi, aplikacija insulina, nega stome, hranjenje po sondi..). Takrat se moramo prilagajati tudi svojcu glede časa, osveščenosti, znanja in izkušenj pa tudi začetne nepripravljenosti, da bi poseg sam izvajal. Včasih tudi bolniki ne sprejmejo dejstva, da bo nek poseg pri njemu opravljal, kdo od domačih. Vse te situacije zahtevajo svoj čas.
Pri paliativni negi bolnika so zelo pomembni svojci. Naše delo z bolniki je vedno tudi delo s svojci. Ti so z bolnikom velikokrat 24 ur na dan. Dogaja se tudi, da je bolnik v stanovanju sam, medtem, ko je svojec v službi. To je še dodatna skrb. Svojci potrebujejo konkretno pomoč, svetovanje, poučevanje, strokovno spremljanje in spodbujanje. Pri paliativni negi bolnika so psihično in fizično obremenjeni. Lahko je to samo skrb, priprava primerne hrane, dajanje peroralne terapije ali prevozi na kontrole pri zdravniku. Lahko so neprespane noči, nabava pripomočkov za nego, skrb za čisto perilo ali osnovna nega bolnika. Ko pa se bolnikovo stanje še poslabša, pride še dodatno delo, od menjave plenic do obračanja bolnika v postelji, od hranjenja do preoblačenja večkrat na dan. Patronažna medicinska sestra je pri svojem delu odvisna od navodil zavarovalnice in lečečega zdravnika. Naša pomoč je mnogokrat skromna v primerjavi z vsemi bolnikovimi potrebami. Pa vendar, bolniki in svojci čutijo pomoč patronažnp medicinskp sestrp kot strokovno in moralno podporo.
Patronažna medicinska sestra sodeluje in si strokovno pomaga skupaj s sodelavkami, z lečečim zdravnikom in bolnišnico. V stiku so tudi s socialno delavko zaradi reševanja socialnih problemov, sprejem v dom starejših občanov, finančna pomoč itd. in z negovalkami.

POTREBE BOLNIKOV

Vedno več bolnikov potrebuje paliativno nego (strokovno in laično pomoč) na domu. Zaradi krajše hospitalizacije bolnika so obremenjeni tudi svojci. Mnogokrat so patronažne medicinske sestre nemočne, ker ne morejo rešiti bolnikovih potreb. Ti so radi v domačem okolju, nekateri pa se bolniki in svojci zavedajo, da je kontinuirano nego bolnika zelo težko izvajati doma. Razlog so povsem konkretni problemi: prostor za bolnika, svojec-negovalec poleg svojih obveznosti (ponavadi je to služba in družina ali je celo sam bolan), finančna sredstva, sposobnost svojca, da nudi pomoč. Zgodba je potem približno taka: bolnik je doma, domovi za ostarele so zasedeni, za sprejem v bolnišnico ni indikacije, patronažna medicinska sestra pride enkrat na dan, negovalka je z bolnikom največ dve uri na dan, ostale ure so na ramenih svojcev ali pa je bolnik celo sam, z vsemi svojimi težavami in potrebami. Osamljen bolnik nas je še posebno vesel, ker edini prihajamo redno k njemu. Glede na celodnevne bolnikove potrebe naredimo zanj zelo malo. Če prihajam na bolnikov dom dlje časa, se počasi spoznavava, se naveževa drug na drugega. Bolnik zaupa, ve, kaj lahko pričakuje od mene, živi v ritmu mojih prihodov. Ko ga spoznavam tudi kot človeka, drugače sprejemam njegove potrebe in mu lažje pomagam. Na žalost je tak odnos tudi obremenitev, posebno takrat, ko bolnik zelo trpi (ne samo fizično) in me njegovo življenje spremlja tudi zunaj njegovega doma, tudi kasneje, ko je že umrl. Z mislimi, pa če tudi samo za kratek čas, se vrnem k bolniku, ko kasneje srečujem svojce ali se vozim mimo njegovega doma. Prav svojci mi s svojim odnosom povedo, da smo s skupnimi močmi bolniku pomagali in mu skupaj lajšali težave.