Strokovna zdravstveno vzgojna revija

Starši ali mlajša polnoletna oseba vloži pisno zahtevo za uvedbo postopka usmerjanja pri Zavodu Republike Slovenije za šolstvo. Priloži se strokovna dokumentacija o otroku. Strokovni del usmerjanja opravijo komisije za usmerjanje, ki na osnovi dokumentacije in pregleda otroka pripravi strokovno mnenje o otroku, predlaga program vzgoje in izobraževanja, izvajalca in pravice. Sledi izdaja odločbe o usmeritvi, ki odloči o usmeritvi otroka s posebnimi potrebami v program vzgoje in izobraževanja ali z odločbo ugotovi, da usmeritev ni potrebna.

3.
Postopek sprejema v CUDV


Sistem skrbi za osebe z zmerno, težjo ali težko motnjo v duševnem razvoju je v Sloveniji razdeljen na področje šolstva in socialnega varstva, kamor spada tudi CUDV1 Draga, Ig. Razlika je v tem, da izvajalci na področju socialnega varstva razpolagajo z namestitvenimi kapacitetami za uporabnike iz vse države in obenem izvajajo zdravstveno varstvo. V socialnovarstvene centre se tako lahko vključujejo tudi uporabniki z različnimi zdravstvenimi težavami. Izvajalci na področju šolstva nimajo ustreznih resursov za obravnavo otrok s hudimi zdravstvenimi težavami. Na področju socialnega varstva deluje pet centrov oziroma socialnovarstvenih zavodov za usposabljanje, ki so namenjeni obravnavi oseb z zmerno, težjo ali težko motnjo v duševnem razvoju (CUDV Draga, CUDV Črna, ZUDV2 Dornava, CUDV Dobrna in CUDV Radovljica). Nekateri najpomembnejši zakoni, ki urejajo položaj oseb, so:

  • 1. Zakon o socialnem varstvu,
  • 2. Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami,
  • 3. Zakon o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb.

Pravice iz socialnega varstva po Zakonu o socialnem varstvu obsegajo storitve in ukrepe, namenjene preprečevanju in odpravljanju socialnih stisk in težav posameznikov, družin in skupin prebivalstva. Zakon ureja in definira socialnovarstvene storitve. Storitve, namenjene odpravljanju socialnih stisk in težav, so:

  • 1. prva socialna pomoč,
  • 2. osebna pomoč,
  • 3. pomoč družini,
  • 4. institucionalno varstvo,
  • 5. vodenje in varstvo ter zaposlitev pod posebnimi pogoji,
  • 6. pomoč delavcem v podjetjih, zavodih in pri drugih delodajalcih.

Zakon neposredno pomoč osebi z zmerno, težjo ali težko motnjo v duševnem razvoju in njeni družini združuje v prvi socialni pomoči in osebni pomoči. Namen teh storitev je predvsem opredelitev socialne stiske in težave, možnih rešitev ter seznanitev z možnimi oblikami socialnovarstvenih storitev in dajatev. Gre za prepoznavanje, sprejemanje in realen odnos do otrokove motnje. Gre tudi za seznanjanje z mrežo in programi izvajalcev, oblikovanje mreže storitev in možnost izbire. Pomembne so tudi oblike dela z družino, ki so usmerjene v odnose v družini z otrokom z motnjo v duševnem razvoju in v pomoč pri sprejemanju osebe z motnjo v duševnem razvoju. Prav tako so pomembni programi pomoči na domu, ki nadomeščajo institucionalno varstvo in so istočasno lahko tudi priprava na tako varstvo. Problem pri vsem tem je, da te možnosti ne zaživijo v praksi in niso dostopne vsem.

INSTITUCIONALNO VARSTVO

V Sloveniji je zagotovljeno kvalitetno institucionalno varstvo mladoletnih oseb z zmerno, težjo ali težko motnjo v duševnem razvoju, ki so še vključeni v program vzgoje in izobraževanja. Institucionalno varstvo odraslih oseb ne dosega kvalitete skrbi za mladoletne uporabnike. Primanjkuje tudi kapacitet in ni ustrezne dostopnosti po vsej državi. Nekateri zavodi omogočajo tudi oblike začasnih in kratkotrajnih sprejemov, ki so namenjene pomoči uporabnikom in njihovim družinam v kritičnih situacijah. V Sloveniji se institucionalno varstvo še vedno navezuje na bivanje v zavodu, oziroma instituciji. Vedno bolj se razvijajo tudi oblike bivanja v manjših bivalnih enotah, ki so ne glede na kvaliteto takih rešitev razvojna pot za naprej. Te oblike v glavnem organizira in financira država.
Zaposlovanje oseb z zmerno, težjo ali težko motnjo v duševnem razvoju je v Sloveniji organizirano v varstveno-delovnih centrih. Gre za postopke, opravila in oblike, namenjene ohranjanju pridobljenih znanj in delovnih spretnosti. Storitev lahko obsega tudi pripravo na zaposlitev. Nekateri izvajalci svojo dejavnost prepletajo z institucionalnim varstvom svojih varovancev. Plačilo je v obliki nagrad.
Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami ureja usmerjanje otrok, mladoletnikov in mlajših polnoletnih oseb s posebnimi potrebami v programe vzgoje in izobraževanja. Otroci s posebnimi potrebami potrebujejo prilagojeno izvajanje programov vzgoje in izobraževanja z dodatno strokovno pomočjo ali prilagojene programe vzgoje in izobraževanja oziroma posebne programe vzgoje in izobraževanja. Usmerjajo se glede na vrsto in stopnjo primanjkljajev, ovir in motenj. Otroci s posebnimi potrebami po tem zakonu so otroci z motnjami v duševnem razvoju, slepi in slabovidni otroci, gluhi in naglušni otroci, otroci z govorno-jezikovnimi motnjami, gibalno ovirani otroci, dolgotrajno bolni otroci, otroci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja, otroci z avtističnimi motnjami ter otroci s čustvenimi in vedenjskimi motnjami.
Starši ali mlajša polnoletna oseba sama vloži pisno zahtevo za uvedbo postopka usmerjanja pri Zavodu Republike Slovenije za šolstvo. Vlagatelj ali predlagatelj mora priložiti strokovno dokumentacijo o otroku. Strokovni del usmerjanja opravijo komisije za usmerjanje, ki na osnovi dokumentacije in pregleda otroka pripravijo strokovno mnenje o otroku, predlagajo program vzgoje in izobraževanja, izvajalca, pravice itd. Na podlagi strokovnega mnenja komisije Zavod Republike Slovenije za šolstvo izda odločbo o usmeritvi. S tem odloči o usmeritvi otroka s posebnimi potrebami v program vzgoje in izobraževanja ali z odločbo ugotovi, da usmeritev ni potrebna.
Zakon o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb ureja oblike družbenega varstva oseb z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem ali telesnem razvoju, ki se ne morejo usposobiti za samostojno življenje in delo. Oblike družbenega varstva po tem zakonu so varstvo v splošnih ali posebnih socialnih zavodih, varstvo v drugi družini, nadomestilo za invalidnost (nadomestilo) ter dodatek za tujo nego in pomoč. Nadomestilo za invalidnost in dodatek za pomoč in postrežbo pridobijo osebe z dopolnjenim 18. letom starosti oz. z dnem ugotovitve invalidnosti, če je bila ta ugotovljena kasneje. Oseba, ki ji je za osnovne življenjske potrebe neogibna stalna pomoč in postrežba drugega, ima poleg nadomestila pravico do dodatka za tujo nego in pomoč, če takega dodatka ne prejema že po kakšnem drugem predpisu. Storitve, ki jih izvaja center za usposabljanje, delo in varstvo so: institucionalno varstvo in vodenje in varstvo ter zaposlitev pod posebnimi pogoji.
To pomeni, da je na primer CUDV Draga, Ig:

  • socialnovarstveni zavod za usposabljanje, ki opravlja institucionalno varstvo, usposabljanje po posebnem zakonu, oskrbo ter vodenje otrok in mladoletnikov z zmerno, težjo ali težko motnjo v duševnem razvoju,
  • posebni socialnovarstveni zavod za odrasle, ki opravlja posebne oblike institucionalnega varstva za odrasle osebe z motnjami v duševnem in telesnem razvoju, in
  • varstveno-delovni center, ki opravlja naloge vodenja in varstva ter organizira zaposlitev pod posebnimi pogoji za osebe z motnjami v duševnem in telesnem razvoju.

V CUDV Draga sprejemamo otroke, mladostnike in odrasle osebe do 26. leta starosti v organizacijsko enoto za usposabljanje in varstvo otrok, mladostnikov in odraslih oseb z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju do 26. leta starosti na podlagi odločbe o usmeritvi v prilagojeni program za predšolske otroke ali v posebni program vzgoje in izobraževanja. Otroke, mladostnike in odrasle osebe do 26. leta starosti lahko sprejmemo v celodnevno varstvo, dnevno varstvo, nudimo možnost kratkotrajnih in začasnih sprejemov ter kriznih sprejemov.
Odrasle osebe z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju sprejemamo v organizacijsko enoto za institucionalno varstvo in v organizacijsko enoto za vodenje, varstvo in zaposlitev pod posebnimi pogoji. Na podlagi Pravilnika o postopkih pri uveljavljanju pravice do institucionalnega varstva (Uradni list RS, št. 38/2004, 23/2006, 42/2007) uporabniki oziroma njihovi zakoniti zastopniki pošljejo za sprejem ali premestitev v institucionalno varstvo prošnjo za sprejem ali premestitev v storitev varstva vodenja in zaposlitve pod posebnimi pogoji na posebnih obrazcih, ki so sestavni del tega pravilnika. Storitev vodenja, varstva in zaposlitve pod posebnimi pogoji se izvaja dnevno in se lahko združuje z institucionalnim varstvom.
V CUDV Draga pripravljamo sprejemni postopek, ki aktivno vključuje družino uporabnika. Že od vsega začetka poudarjamo pomen rednih stikov uporabnika z družino. Tudi v času njegovega bivanja v našem centru je strokovno delo usmerjeno v to, da ohrani svoje mesto v družini. Skozi razvoj pa smo pomenu kvantitete stikov dodajali še pomen kvalitete in individualizacije stikov v okviru splošnih pravil. Sprejemni postopek ima več faz. Predpriprava sprejemnega postopka so vsi postopki in obravnave do sprejema v naš center. Še posebno pomemben je postopek usmerjanja otrok in mladostnikov do izdaje odločbe o usmeritvi. V tej fazi komisije za usmerjanje od nas zahtevajo izjavo o ustreznosti in izpolnjevanju pogojev v našem centru za izvajanje ustreznega programa za določenega otroka.

ODLOČITEV O VKLJUČITVI OTROKA

Prvi stik je faza, v kateri se starši oziroma zakoniti zastopniki odločajo o vključitvi otroka, mladostnika ali odrasle osebe (v nadaljevanju: uporabnika) v ustrezen program. V tej fazi imajo možnost, da si naš center ogledajo in spoznajo naše delo. Za ogled se praviloma osebno telefonsko dogovorijo s socialnim delavcem ali socialno delavko, ki ogled tudi organizira. Prvi stik se dokumentira. Prvo srečanje s starši ima namen medsebojnega spoznavanja in spoznavanja obravnave uporabnikov, opremljenosti, urejenosti in možnosti, ki jih naš center lahko nudi. Starši oziroma zakoniti zastopniki dobijo informacijo o oblikah sodelovanja pri obravnavi uporabnika v času bivanja pri nas. Seznanimo jih tudi s Kodeksom pravic, dolžnosti in splošnih določil v CUDV Draga, Ig. Pri tem sodelujejo socialni delavec, vodje delovnih enot, ki si jih starši ogledajo, in po potrebi tudi vodje služb, ki predstavijo določeno obravnavo. Na osnovi obiska se starši oziroma zakoniti zastopniki odločijo o nadaljevanju postopka sprejema oziroma usmerjanja v naš center. V prvi stik se vključujejo tudi strokovni delavci institucij, ki sodelujejo v procesu usmerjanja. Na osnovi prvega stika dobimo prve dokumente o uporabnikih. Te dokumente socialni delavec predstavi na strokovnem svetu, ki je organ centra, ki odloča o sprejemih. Starše oziroma zakonite zastopnike o sklepih strokovnega sveta obvešča socialni delavec. V nadaljevanju postopka socialni delavec ali delavka povabi uporabnika skupaj s starši ali zakonitimi zastopniki v center na spoznavni razgovor. V vabilu starše naprošamo, da odgovorijo na vprašanja zdravstvene službe v vprašalniku za starše, ki je priloga tega prispevka, ter da pridobijo morebitno zdravstveno dokumentacijo o dotedanji obravnavi uporabnika in jo prinesejo s seboj na pregled. Datum pregleda se uskladi med strokovnimi delavci.
Na spoznavnem razgovoru sodelujejo socialni delavec/delavka, psiholog/psihologinja, specialni in rehabilitacijski pedagog/pedagoginja (vodja službe ali organizacijske enote), zdravnica in ambulantna medicinska sestra. Ostale strokovne delavce, ki so vključeni v pregled, določijo vodje služb. Namen spoznavnega razgovora je dobiti prvo sliko o uporabniku in njegovi družini. Vsak strokovni delavec vodi svojo dokumentacijo o pregledu in pogovoru, ki je zelo pomembna za prenos informacij in za pridobivanje dodatne dokumentacije. Zelo pomembno je, da upoštevamo načela individualnosti, zasebnosti in varovanja osebnih podatkov. Spoznavni razgovor se po dogovoru s starši oziroma zakonitimi zastopniki lahko opravi tudi na domu uporabnika. Namen pogovora je natančno določiti obliko in način sodelovanja staršev oziroma zakonitih zastopnikov pri izvajanju programov obravnave. S starši sklenemo temeljni dogovor o stikih, z namenom, da bi uporabnik ohranil dom oziroma svoje mesto v družini. Tudi v času uporabnikovega bivanja v našem centru je strokovno delo usmerjeno v ohranjanje stikov in mesta v družini. Skozi razvoj pa smo pomenu kvantitete stikov dodajali še pomen kvalitete in individualizacije stikov v okviru splošnih pravil.
Obvestilo o sprejemu pošlje socialni delavec in vsebuje tudi vsa navodila o tem, kaj je treba pripraviti za sprejem. Ob sprejemu se uporabnik skupaj s starši oziroma zakonitimi zastopniki zglasi pri socialnem delavcu. Nato uporabnika pregleda zdravnik. Socialni delavec pospremi uporabnika in starše v dom, kjer jih sprejeme vodja doma. V postopek sprejema se vključijo vsi zaposleni, ki bodo uporabnika obravnavali. Preverijo že pridobljene podatke o uporabniku in jih dopolnijo ter se s starši natančno dogovorijo o sodelovanju.
Posebnost so kratkotrajni sprejemi, npr. časovno omejen sprejem uporabnika v celodnevno institucionalno varstvo, kot oblika pomoči družini pri skrbi za njihovega družinskega člana. Sprejem je časovno omejen na 14 dni v posameznem koledarskem letu. Razlogi za kratkotrajni sprejem so lahko rehabilitacija staršev, rojstvo novega družinskega člana, druge nujne oz. neodložljive obveznosti, intenzivnejša skrb družine za sorojence, dopust, razbremenitev staršev, premostitev krizne situacije v družini do izdaje odločbe o spremembi usmeritve v celodnevno institucionalno varstvo in zdravstveno indicirani sprejemi. V procesu uvajanja uporabnika v dom, šolo in rehabilitacijo sodelujejo strokovni delavci iz programov, v katere se bo uporabnik vključeval. Cilj je priprava individualiziranega programa. Med uvajanjem se starši in zaposleni redno srečujejo in si izmenjujejo informacije na skupnih sestankih. V obravnavi oseb z zmerno, težjo ali težko motnjo v duševnem razvoju je zelo pomembno timsko delo, ki se začne v sprejemnem postopku in nadaljuje ves čas bivanja uporabnika v centru. V obravnavo se vključujejo strokovni delavci različnih strok, kar je pogoj za optimalen razvoj in ohranjanje pridobljenih znanj in spretnosti. Obravnava se načrtuje in ovrednoti na timskih sestankih, v katere se vključujejo tudi uporabniki in njihovi zakoniti zastopniki. Obravnava otrok mladostnikov, odraslih oseb in njihovih družin je dinamičen proces. Otroci rastejo in se razvijajo. Tem procesom so podvržene tudi družine. Rast pomeni tudi staranje in prehod iz enega življenjskega obdobja v drugo. Dinamičnost pa še povečuje kompleksnost obravnave te populacije, ki je že v osnovi specifična.
Na področju oblik in izvajalcev obravnave teh oseb še ni možnosti izbire bivanja, kar bi predstavljalo pomemben dinamičen in kvalitativen preskok v obravnavi teh oseb. Intenzivno delo z družinami in ohranjanje mesta v družini za osebe z motnjo v duševnem razvoju pomeni odpiranje institucije in preseganje institucionalnosti. Procesi deinstitucionalizacije in humanizacije institucij prinašajo napredek v razvoju strokovnega dela in postavljajo uporabnika in njegovo družino v središče dogajanja.

Matej Pelicon,
uni. dipl. soc. delavec

Ljudje s posebnimi potrebami (December 2016)

- Pestrost družbe ustvarja njena različnost

- Zaposlovanje oseb z motnjo v duševnem razvoju

- Postopek sprejema v CUDV

- Šola kot orodje za življenje po meri posameznika

- Staranje pri osebah z motnjo v duševnem razvoju

- Kdo so ljudje s posebnimi potrebami

Ta stran pripada Tiskovni agenciji MOREL. Vse pravice pridržane
© Copyrighted design and content. All rights reserved