Uporabimo avtomatski defibrilator

Nenadna smrt, kot se v medicini imenuje nenadna zaustavitev delovanja srca in prenehanja dihanja, je lahko posledica prehodnih oziroma popravljivih vzrokov. Z današnjim znanjem v medicini je mogoče nekatere od teh vzrokov odpraviti. Če prizadetemu v kritičnem obdobju po nastopu nenadne smrti vzdržujemo osnovne življenjske funkcije (z zunanjo masažo srca in umetnim dihanjem) in pozneje z dodatnimi postopki oživljanja ter z ustrezno oskrbo po uspešnem oživljanju, lahko ta še mnogo let normalno živi.

VERIGA PREŽIVETJA

Uspešno preživetje največjega števila bolnikov dosežemo s pravim vrstnim redom ukrepov in postopkov, ki jih imenujemo veriga preživetja (1). Sestavljen je iz štirih členov. Prvi pomemben člen verige preživetja je zgodnja prepoznava ogroženega in klicanje pomoči. Drugi člen je izvajanje temeljnih postopkov oživljanja (TPO). Tretji je zgodnja defibrilacija in je edini člen, ki lahko vzpostavi ponovno delovanje srca. Na koncu sledi še četrti člen, to je oživljanje na višji ravni, ki ga izvajajo strokovnjaki nujne medicinske pomoči. Končni uspeh oživljanja je odvisen od vsakega člena verige posebej.

AED

Nenaden srčni zastoj je dolgo veljal za nerešljiv, smrtni zaplet, vendar že več desetletij vemo, da ni nujno tako. Najpogostejši razlog zanj je prekatno migetanje (ventrikularna fibrilacija), ki ga je mogoče ustaviti z usmerjenim električnim šokom (defibrilacijo). Ventrikularna fibrilacija (VF) pomeni, da srce bije neenakomerno, hitro in kaotično, kar se na človeku pokaže tako, da ni dihanja in srčnega utripa. VF je najpogosteje povezana s koronarno boleznijo srca, miokardnim infarktom in prekomernim bitjem srca, do nje pa lahko privedejo tudi električni tok, utopitev, toksičnost zdravil ali kislinsko-bazno neravnovesje. Edini dokazan učinkovit način zdravljenja je takojšen električni sunek (defibrilacija). Defibrilacija pomeni dovajanje električnega toka srčni mišici skozi prsno steno z namenom, da prekinemo srčni zastoj.

KAJ JE AED

Avtomatski eksterni (zunanji) defibrilator ali AED je prenosna elektronska naprava, ki samodejno zazna motnjo srčnega ritma. Njegova uporaba je zelo preprosta, kajti namenjen je tako medicinskemu osebju kot laikom.

Kako deluje

Sodobni avtomatski defibrilatorji so narejeni iz robustnih materialov, odpornih proti udarcem. Programirani so, da prepoznajo samo eno motnjo ritma, in to je ventrikularno fibrilacijo; aparat ne bo dovolil električnega sunka, če ne bo prepoznal te smrtno nevarne motnje ritma, tako da z njim ne moremo narediti nobene škode bolniku. Vgrajen ima tudi slovenski modul, zato laika tudi glasovno usmerja. Z njim se lahko defibrilira tudi v dežju, pogoj je samo to, da mora biti prsni koš suh, se pravi obrisan, preden se nalepijo samolepilne elektrode, prek katerih se dovaja električna energija. Naprava lahko sproži do 360 J energije. AED ima tudi redukcijske elektrode, ki se uporabljajo pri otrocih do osmega leta, te elektrode prilagodijo moč sunka, tako da ne škodijo, temveč koristijo srcu. Na elektrodah je grafični prikaz kam se samolepilne elektrode namestijo. AED lahko sproži do 200 defibrilacij, baterija zdrži do dve leti v stanju pripravljenosti. Upravlja ga lahko tudi gluha oseba, saj kvaliteten zaslon LCD omogoča dobro vidljivost besedila in slik. Sodobni AED ne predstavlja nobene nevarnosti za osebo, ki jo oživljamo, saj aparat ne bo dovolil električnega sunka, če oseba nima srčnega zastoja.
AED-ji so nameščeni na tistih mestih, kjer se zadržuje večja populacija ljudi (npr. kulturni domovi, trgovski centri). AED baza Slovenije nam ponuja aktualen seznam lokacij avtomatskih eksternih defibrilatorjev po vsej Sloveniji. Baza podatkov je dostopna na spletnem naslovu http://aed.zazivljenje.org.
Defibrilator uporabimo, ko se prizadeti ne odziva na klic in ne naredi normalnega vdiha med nekajsekundnim opazovanjem. Ker pri srčnem zastoju odločajo sekunde je pomembno, da ostanemo zbrani in ukrepamo hitro. Če menimo, da se prizadeti ne odziva in ne diha, takoj pokličemo 112. Če smo pri reševanju sami, moramo hitro oceniti, koliko časa potrebujemo do najbližjega defibrilatorja. Če je ta čas več kot dve minuti teka, ne zapuščamo prizadetega, temveč nemudoma začnemo izvajati TPO. V nasprotnem primeru čimprej prinesemo defibrilator, odpremo pokrov, vklopimo aparat, namestimo samolepilni elektrodi na golo kožo prsnega koša in sledimo govornim navodilom.
Aparat ne potrebuje nobenega posebnega vzdrževanja. Programiran je tako, da se sam vsakodnevno testira in javi morebitno napako. Baterija zdrži od 2 do 4 leta.

KAJ LAIK LAHKO NAREDI NAROBE, ČE GA UPORABI

AED lahko varno uporablja vsak, ki je bil o uporabi poučen. Ker aparat AED pomaga skozi celoten proces oživljanja z glasovnimi, vizualnimi in besedilnimi sporoči, ni bojazni, da bi laik škodoval osebi, ki je doživela srčni zastoj. Če aparat svetuje šok, je zelo pomembno poskrbeti, da se nihče ne dotika bolnika/poškodovanca, kajti sicer bi lahko škodoval sebi ali osebi, ki je v stiku s pacientom.

POMEN OPAZOVANJA

Vsakega ponesrečenca po uspešnem oživljanju je treba nadzorovati do prihoda ekipe nujne medicinske pomoči. Ponesrečenca je treba namestiti v ustrezen položaj, zaščititi ga pred vremenskimi vplivi in preverjati njegove vitalne funkcije na 2 minuti. Seveda se ne sme pozabiti na bistveni del zdravstvene oskrbe - to je komunikacija. Cilj opazovanja je, preprečiti poslabšanje zdravstvenega stanja in preprečiti stopnjevanje šoka.
Stanje bolnika/poškodovanca zahteva takojšnje posredovanje in številne medicinske tehnične posege in postopke zdravstvene nege, ki se izvedejo na kraju samem ali med prevozom v bolnišnico (2). Pomen hitrega prevoza je v tem, da je ponesrečenec čimprej pripeljan na višjo stopnjo zdravstvene oskrbe s katero se mu omogoči vsa nadaljnja obravnava.
AED je naprava, ki je povzročila revolucijo v verigi preživetja. Cilj je, da bi se čimvečji del populacije seznanil z njegovo uporabo in da bi se znebili predsodkov, da lahko s to napravo škodujemo ponesrečencu.