Pomoč patronažne medicinske sestre starostniku

Starost je obdobje, ko človek prepušča skrb za materialni razvoj naslednji generaciji, sam pa ob nadaljnji aktivnosti človeško dozori do polne samouresničitve. Delež starega prebivalstva je v Sloveniji visok. Konec leta 1999 je bilo:

• 13,85 odstotka ljudi starih nad 65 let;

Konec leta 2000 je bil delež ljudi, starih 65 in več let, 14,15 odstotka, konec leta 2002 pa je bil delež toliko starih ljudi že 14,8 odstotka. Kakor je razvidno iz letopisa, obstajajo razlike tudi po regijah: obalno-kraška, goriška in notranjsko-kraška regija izstopajo po visokem deležu starih, ki je >15,9 odstotka, medtem ko koroška in savinjska regija izstopata po nizkem odstotku (<13,7 odstotka). Podatki pričajo, da je Slovenija država z zelo starim prebivalstvom. Njihov delež se še veča; pričakovati je petino starega prebivalstva v naslednjih desetletjih.

Patronažna zdravstvena nega starostnika si mora prizadevati za zdravje na telesnem, duševnem, duhovnem in socialnem področju, upošteva naj človekov potencial za samopomoč in sosedsko pomoč, pomembno je povezovanje z drugimi službami in dobro sodelovanje z negovalnim in zdravstvenim timom .

NEGA STAROSTNIKA

Starostniki zaradi svojih bioloških lastnosti, spremenjenih pogojev življenja, socialne in zdravstvene ogroženosti potrebujejo poglobljeno individualno in družinsko obravnavo. Patronažna medicinska sestra obiskuje zdravega ali bolnega starostnika, ki je osamel in socialno ogrožen, dvakrat na leto in ga obravnava individualno in celostno, pa najsi živi sam ali v krogu svoje družine.
Patronažna medicinska sestra prihaja na domove svojih varovancev in je na začetku tujka, neznanka. Največkrat je potrebnih več obiskov, da pridobi zaupanje starostnika. Ker pa Navodilo za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni dovoljuje obisk Patronažna medicinska sestra pri starostniku samo dvakrat na leto, se je nujno povezovati z lečečim zdravnikom, ki izda delovni nalog za več obiskov. Patronažna medicinska sestra se tudi sicer povezuje z zdravnikom zaradi posvetovanja o zdravstvenem stanju starostnika, o jemanju predpisanih zdravil, poroča zdravniku o starostnikovi prehrani, socialnih razmerah in življenju nasploh. Veliko starostnikov namreč ne obiskuje zdravnika in ostajajo v svojih domovih, njihovo zdravstveno stanje pa tudi ni tako težko, da bi bil nujen obisk zdravnika na domu. Tako je patronažna medicinska sestra pomembna vez med starostnikom in njegovim lečečim zdravnikom.
Družina je pomemben dejavnik pri načrtovanju patronažne zdravstvene nege starostnika: ljubeči, razumevajoči odnosi v družini pozitivno vplivajo na ostarelega člana, ga motivirajo k ohranitvi sposobnosti samooskrbe čim dlje in mu nudijo varnost in pomoč ob opešanju, bolezni. Skrhani, nerazumevajoči odnosi pa lahko vsa prizadevanja patronažne medicinske sestre za izboljšanje ali vsaj ohranitev stanja poslabšajo, tako da je včasih starostnika celo treba umakniti iz takega okolja.
Starostnika vidimo v njegovih življenjskih aktivnostih in pri tem upoštevamo stopnjo samooskrbe. Življenjske aktivnosti so: dihanje, prehranjevanje in pitje, izločanje in odvajanje, gibanje, počitek in spanje, oblačenje, vzdrževanje telesne temperature, skrb za čistočo in urejenost, skrb za varnost, komuniciranje, izražanje čustev, potreb in mnenj, koristno delo, rekreacija, učenje zdravega načina življenja.
Za človekov obstoj in kvaliteto življenja je pomembna vsaka od naštetih aktivnosti. Pri starostniku pa velikokrat opazimo odstopanja pri izvajanju teh aktivnosti. Vzroki za to so lahko različni: bolezensko stanje, osamljenost, okolje, v katerem živi (na primer stanovanjski blok brez dvigala onemogoča marsikateremu starostniku gibanje zunaj stanovanja, tako da je dobesedno ujet v svojem domu). To lahko povzroči primanjkljaj na človekovem zdravstvenem, čustvenem in socialnem področju. Patronažna medicinska sestra mora ob dobrem sodelovanju s starostnikom, njegovo družino, sosedi ali zanj pomembnimi drugimi ljudmi ugotoviti, kje se pojavljajo odstopanja, in načrtovati vrsto pomoči:

• fizično pomoč (strokovno ali laično),
• motiviranje, vodenje starostnika in njegove družine,
• učenje.

Z zdravstvenovzgojnim delom, informiranjem, svetovanjem in učenjem starostnika in družine želimo doseči samostojnost, čim večjo stopnjo samooskrbe pri izvajanju življenjskih aktivnosti za krepitev in ohranitev zdravja, preprečevanje bolezni in čim daljše bivanje v domačem okolju.
Pri starostnikih je dostikrat zmanjšana sposobnost samooskrbe, zaradi odstopanja pri aktivnosti gibanja in sicer zunaj in znotraj stanovanja, pri posedanju in obračanju v postelji. To pa ima za posledico odstopanja pri opravljanju nekaterih drugih temeljnih življenjskih aktivnosti, kot so prehranjevanje, osebna higiena, oblačenje, izogib nevarnostim v okolju, izločanje in odvajanje.

GIBANJE JE POMEMBNO

Najbolj so starostniki prizadeti zaradi gibanja. Zaradi opešanja gibalnih sposobnosti so zlasti v mestnem okolju prizadeti tisti starostniki, ki živijo v višjih nadstropjih brez dvigala. Vezani so le na svoje stanovanje, izgubljajo stik z zunanjim svetom, postajajo čedalje bolj osamljeni; posledice so lahko hude in se pojavljajo zlasti na čustvenem področju. Tak starostnik postane nemotiviran za nasvete, informacije.
Pozorni smo na:

• varovančevo prehrano (ali mu kdo prinaša hrano, organiziranje dostave kosila na dom);
• na izvajanje zanj primernih telesnih vaj, sedenje naj ne bo predolgo;
• jemanje zdravil. Starostnik, ki je ujet v stanovanju in izgublja stik z okolico, počasi pozabi tudi nase, se zanemari, preneha tudi jemati zdravila. V takem primeru sta nujna povezava z izbranim splošnim zdravnikom in organiziranje nadzora nad jemanjem zdravil;
• pomembna je povezava z varovančevo družino, s sosedi ( če so odnosi dobri).

IZOGIBANJE NEVARNOSTIM V OKOLJU

To je področje, ki tudi zahteva posebno pozornost. Starostnikom, ki ostajajo pretežno v svojih stanovanjih, svetujemo gibanje tudi po stanovanju in hodniku. Takrat jih opozarjamo na odstranitev drsečih preprog, odvečnih predmetov, telefonskih kablov, dobro razsvetljavo prostorov, svetujemo nabavo oprijemkov, ortopedskih pripomočkov (hodulja), Tisti, ki so pokretni tudi zunaj stanovanja naj bodo pozimi zelo pozorni na sneg in led, poleti pa na žgoče sonce in vroč asfalt.
Vrsta nevarnosti preži v toaletnih prostorih, zato je tudi tam smiselna montaža oprijemkov, sedeža za kopalno kad, nedrseče preproge na dnu kadi in na tleh.
Ker nekaterim starostnikom peša spomin ali imajo slab vid, lahko zamenjajo zdravila ali jih vzamejo preveč. Lahko se celo zastrupijo. Patronažna medicinska sestra naj svetuje nabavo dozirne posodice za zdravila z razdelki, seznam jemanja zdravil naj bo na vidnem mestu na veliko napisan, vključitev svojcev ali sosedov je tudi tu zelo pomembna.

Patronažno varstvo je definirano kot posebna oblika zdravstvenega varstva, ki opravlja aktivno zdravstveno in socialno varovanje posameznika, družine in skupnosti, ki so zaradi bioloških lastnosti, določenih obolenj ali nenavajenosti na novo okolje občutljivi za škodljive vplive iz okolja. Gre za polivalentno dejavnost, ki obravnava zdravega in bolnega človeka, družino in skupnost v ožjem ali širšem okolju od spočetja do smrti.

KOMUNICIRANJE, IZRAŽANJE ČUSTEV, UČENJE, OSEBNA HIGIENA IN UREJENOST

To so aktivnosti, pri katerih se pojavljajo primanjkljaji zaradi čustvenega doživljanja ujetosti v lastnem domu. Varovanec ne vidi več smisla življenja, postaja osamljen (z raziskavo leta 2002 sem ugotovila, da je polovica starostnikov osamljena), je nemotiviran za naše nasvete, nezadovoljen. Ne more komunicirati s tistimi ljudmi, ki jih je včasih srečeval na sprehodu, ne more navezovati stikov. Pomembna vloga patronažne medicinske sestre se tu kaže v povezavi z družino, s sosedi, pomembnimi drugimi ljudmi, da bi pogosteje navezovali stik s starostnikom bodisi osebno bodisi po telefonu in v organizaciji obiskov prek karitativnih organizacij.
Starostnikom postaja tudi čedalje bolj vseeno, ali so umiti ali ne; zanemarijo se. Skušamo jim predstaviti prednosti urejenosti in čistoče in njun vpliv na boljše počutje. Svetujemo jim pravilno ustno nego, redno kopanje, prhanje, organiziramo pomoč druge osebe pri umivanju, če je to potrebno.

EMPATIJA, DOTIK

Pri obravnavi starostnikov je empatija pomembna sposobnost medicinske sestre. Patronažna medicinska sestra mora dobro poslušati starostnika, razumeti njegovo stisko in objektivno presojati. Opažam, da je marsikateri starostnik zelo zadovoljen, ko dobi poslušalca, njegovo zadovoljstvo pa pomeni lahko tudi večjo dovzetnost za naše nasvete in informacije.
Dotik je zelo pomemben - starostnik naj čuti, da smo mu pripravljeni pomagati, za kar pa si je treba vzeti dovolj časa.
Zadovoljena potreba po osebnem medčloveškem odnosu je za starostnika bistvenega pomena. Star človek potrebuje reden osebni stik z drugim človekom. Dostikrat je ta človek prav patronažna medicinska sestra, ki mora s starostnikom zgraditi trden odnos, temelječ na medsebojnem zaupanju.