Kljub vsem posebnim potrebam, ki jih ljudje imajo, so še vedno ljudje, enako kot mi, človeška bitja s srcem. Nekateri gledajo nanje postrani, nekateri jih sprejemajo z veliko ljubezni, spet drugi imajo v zvezi z njimi določene predsodke. Ampak ti ljudje imajo samo eno posebnost, ki jih loči od drugih, in ta je, da imajo posebne potrebe. Tudi mi imamo svoje posebnosti, ampak zaradi njih nas ne gledajo postrani in kažejo na nas s prstom. Lepo bi bilo, da bi tudi ljudi s posebnimi potrebami začeli sprejemati enako kot vse druge in jim pomagati z najčistejšo možno ljubeznijo.
DELOVNA TERAPIJA
Obstajajo različne ustanove in strokovnjaki, ki pomagajo ljudem s posebnimi potrebami, vsak na svojem področju. Ena od oblik pomoči je delovna terapija. Delovni terapevt jim pomaga doseči maksimalno možno stopnjo samostojnosti in delovanja v vsakdanjem življenju in zunanjem okolju. Delovna terapija ne vključuje samo rehabilitacije, ampak še mnogo več. Uči jih, kako postati čim bolj samostojni v vsakdanjem življenju in kako hoditi po cesti z »dvignjeno glavo«. To zelo pomaga ljudem z nizko samopodobo, kot so npr. nadarjene osebe, ki so prav tako uvrščene v skupino ljudi s posebnimi potrebami, ali ljudje z govorno-jezikovnimi težavami, ki imajo zaradi svoje posebnosti zelo nizko samopodobo in samozavest.
Delovna terapija se lahko izvaja izven zaprtega prostora, torej v naravi, mestu ali trgovini, saj je njen namen pomagati ljudem na poti do samostojnosti in kvalitetnega življenja. Njen namen je vključitev ljudi v socialno okolje, kjer se bodo počutili varne in zaželene, kjer bodo hodili z nasmehom na obrazu, brez sramu in strahu. Ena od nalog delovnih terapevtov je tudi ta, da jim pri tem pomagamo. Naloga vseh drugih pa je, da ste do njih prijazni, da ne kažete nanje s prstom ali se posmehujete za njihovim hrbtom, temveč se obnašate do njih enako, kot se obnašate do drugih ljudi.
V delovni terapiji je tudi zelo pomembno, da smo pozorni, kakšno hrano svetujemo ljudem s posebnimi potrebami. Po tradicionalni kitajski medicini je to preprosta prehrana, ki so jo jedle naše babice. Takrat še ni bilo toliko težav kot sedaj.
Zakaj? Ker so jedli preproste obroke, niso uživali sladkorjev in pri enem obroku niso kombinirali toliko različnih stvari, kot jih kombiniramo danes. Obstaja veliko ljudi, ki prehrani dajejo poseben pomen v življenju, pa tudi veliko ljudi, ki ji ne namenjajo bistvene pozornosti. Hrana, ki jo zaužijemo, vpliva tako na fizično telo, torej na naše zdravje in počutje, kot tudi na duševnost. Tudi pri ljudeh s posebnimi potrebami igra bistveno vlogo – in tega delovni terapevti nikakor ne bi smeli zanemariti.
PREHRANA
Po tradicionalni kitajski medicini vsak človek spada v določen tip osebnosti ali tako imenovano morfologijo. To pomeni, da ima vsaka oseba določene značilnosti, ki jih dobi ob rojstvu, in mednje spadajo tudi posebnosti glede prehrane. Npr. jetrni tip obožuje meso in bi ga tudi moral uživati, da bi bilo njegovo telo zdravo in bi organizem deloval normalno. Ledvični tip ne mara zelenjave in npr. zelenjavnih juh, če pa jih že uživa, morajo biti popolnoma pasirane. Srčni tip obožuje vso hrano. Vsako živilo, ki ga vnesemo vase, vpliva na naše notranje organe in s tem tudi na možgane, zato prehrana pri ljudeh s posebnimi potrebami igra tako bistveno vlogo.
Kako bi lahko nekdo napredoval, če uživa sladkor, ki draži možgane? Kako bi lahko imel nekdo zdravo telo in organe, če uživa hrano, ki spravi delovanje organov iz ravnovesja? Kako bi lahko otrok s hipotonijo oziroma nizkim mišičnim tonusom napredoval, če uživa hrano, ki slabo vpliva na delovanje jeter, ki so povezane z mišicami? Zato je zelo pomembno, kaj jedo ljudje s posebnimi potrebami in tudi ob katerih urah jedo. Namreč, vsaka ura je povezana z delovanjem določenega notranjega organa – če npr. večerjajo pozno zvečer, se tudi telo in celice ne morejo obnavljati.
Z delovno terapijo poskušamo ljudem s posebnimi potrebami pomagati na več področjih. Med drugim tudi s svetovanjem in izvajanjem primernih aktivnosti, ki vplivajo na kakovost njihovega življenja. Ni nujno in ni pogoj, da se delovna terapija izvaja samo v zaprtih prostorih, v terapevtski sobi. Lahko poteka kjerkoli, kar je tudi eden od čarov delovne terapije. Terapevt najprej spozna osebo s posebnimi potrebami in sam oceni, kaj bi bilo zanjo v danem trenutku najboljše. Seveda upošteva tudi njene želje in želje staršev. Nekdo bo morda potreboval samo določene aktivnosti, ki se bodo izvajale v prostoru, kjer oseba živi, na primer učenje samostojnega oblačenja, samostojne hoje, hranjenja ali umivanja zob. Nekatere aktivnosti pa se bodo lahko izvajale tudi zunaj prostora, v katerem oseba živi. To je lahko ulica, če je na primer osebo strah množice, ali pa narava, če je treba vključiti zdravilno moč in mir, ki ga narava nudi.
Bistvenega pomena pri izvajanju delovno-terapevtskih obravnav je, da delovni terapevt dela s srcem. Nobeno znanje ne prinese toliko, kot delo s srcem. Ljudje s posebnimi potrebami imajo visoko razvite čute, čeprav se tega marsikdo ne zaveda, so zelo senzibilni in občutljivi ter potrebujejo veliko nežnosti in topline. To so ljudje, ki so prišli na svet zato, da bi pomagali v vsem nas prebuditi občutek nežnosti in topline. To niso osebe, ki bi hotele kogarkoli raniti ali mu želele slabo. Tako kot je vaša, je tudi naloga delovnega terapevta, da jih obravnava na spoštljiv način ter jim pomaga doseči maksimalno možno stopnjo napredovanja in samostojnosti v vsakodnevnem življenju.
dipl. delovna terapevtka
