Strokovna zdravstveno vzgojna revija

Debelost je kronična presnovna bolezen in pomeni povečano količino maščobe v telesu tam, kjer je maščoba tudi pri zdravih ljudeh (predvsem v podkožju), pa tudi tam, kjer je pri zdravih ni (okolica in notranjost organov v telesu). Debelost je najpogostejša kronična bolezen med odraslimi v razvitem svetu (60 %), pa tudi med otroci (30 %), veča pa se pogostnost tudi v manj razvitem svetu. V minulih dvajsetih letih se je število obolelih za to boleznijo podvojilo. 2

Telesne spremembe pri motnjah hranjenja


Kdaj lahko govorimo o debelosti? SZO (Svetovna zdravstvena organizacija) je na podlagi študij izdelala natančna merila: povečano telesno težo in debelost ugotavljamo z izračunavo indeksa telesne mase (ITM – telesna teža/telesna višina na kvadrat). Normalna telesna teža je v območju ITM od 19,5 do 25, povečana v območju ITM od 25 do 30 in debelost pri ITM nad 30.
Zdravljenje je potrebno pri vseh, ki imajo ITM nad 27, pa tudi pri tistih z nižjim, če so oboleli za boleznimi, ki so z debelostjo v vzročni zvezi ali debelost oteži njihovo zdravljenje (sladkorna bolezen tipa 2, hiperlipoproteinemije, zvišan krvni tlak, degenarativne bolezni skeleta itd). Glede na obseg pasu je zdravljenje potrebno pri vseh ženskah z obsegom pasu nad 88 cm (normalni je do 80 cm) in vseh moških z obsegom pasu nad 102 cm (normalni do 94 cm).

ŠKODLJIVOST POVEČANE KOLIČINE MAŠČOBE

Podkožje je mesto, kjer je maščoba v manjši meri povsod, pri ženskah pa je je še nekoliko več na predilekcijskih mestih ( spodnji del trebuha, predel medenice in zgornji del stegen). Telo zdrave ženske naj ne bi vsebovalo več kot 30 % (in ne manj kot 20 %) maščobe,v telesu zdravega moškega pa naj bi maščoba predstavljala 15 – 20 % delež. Povečana količina podkožnega maščevja telo razobliči in zmanjšuje gibljivost skeleta in sposobnost za gibanje. Zaradi povečanega volumna podkožja se močno razteza koža, ki pod pritiskom popusti, nastanejo akutne in kronične vezivnotkivne brazgotine, strije. Zaradi povečanega pritiska voluminoznega maščevja na pod njim ležeče mišice in zmanjšane gibalne sposobnosti se mišična masa zmanjša, zaradi večjega napora, ki je potreben že za majhne telesne obremenitve, se močno poveča potenje. Tako spremenjena koža in delovanje kožnih priveskov z zmanjšano gibalno sposobnostjo in oteženo telesno povzroči številna kožna vnetja (virusna in glivična), saj se pomembno zmanjša naravna odpornost kože. Ohlapne in stanjšane mišice in manj telesne dejavnosti zmanjšuje porabo kalorij, to pa še povečuje pozitivni kalorični učinek hrane in vpliva na naraščanje količine maščobe v telesu.
Spremembe se kažejo tudi na venskem delu ožilja v podkožnem maščevju in so najbolj izrazite na spodnjih okončinah. Povečan volumen maščevja zahteva boljšo prekrvitev, količina ven pa je za zadovoljiv odtok premajhna. Zaradi mehanskega pritiska maščobe na stene arterijskih in venskih delov kapilar se zmanjša dotok krvi in kisika v maščevje, v venah kri zastaja, zato se najprej razširijo, ko popustijo še zaklopke v njihovi steni, pa nastanejo krčne žile. Kakovost maščevja se spremeni, razrašča se vezivno tkivo, slabo prekrvljena maščoba je boleča na pritisk, lahko pa tudi sama od sebe.V razširjenih venah je nevarnost za nastanka tromboz in posledičnih smrtno nevarnih embolij.
Prebavna cev je pri debelosti spremenjena po obsegu in funkciji. Želodec in debelo črevo se postopoma razširita. Potovanje hrane po razširjeni prebavni cevi je upočasnjeno, hrana zastaja in se prebavlja počasneje, to pa pospešuje predvsem procese gnitja. Posledica razširjenega želodca je slabše delovanje mišice zapiralke med požiralnikom in želodcem z neprijetnimi simptomi (spahovanje, zgaga), zelo pogosta posledica razširjenega debelega črevesa je običajno hudo zaprtje. Manjšina bolnikov z debelostjo odvaja večkrat na dan voluminozno blato (večinoma tisti, ki uživajo veliko maščob in velike količine sladkega sadja ali sladkih pijač).
Srce bolnikov z debelostjo je prizadeto pri tistih, ki imajo zvišan krvni pritisk. Ta je lahko z debelostjo povezan vzročno (povečan volumen telesnih tekočin, ki je za debelost značilen, lahko zvišuje krvni tlak) ali pa ga je zaradi debelosti težje zdraviti. Zvišan krvni pritisk ima za posledico zadebelitev, pozneje lahko popuščanje srčne mišice, pospešuje pa tudi, skupaj s hiperlipoproteinemijami (povečana količina maščob v krvi), nastanek aterosklerotičnih sprememb v steni arterij. Le-te, lokalizirane v arterijah srčne mišice ali možganov, povzročajo srčno in možgansko kap že v srednjih letih ali celo prej. Pogosta posledica je prezgodnja smrt ali invalidnost. Maščoba, ki je pri hudi debelosti tudi v okolici srca in celo med vlakni srčne mišice, pospešuje srčno popuščanje, srce pa zaradi utesnjenosti v prsni votlini slabše deluje, pogoste so tudi motnje srčnega ritma.
Jetra in trebušna slinavka sta trebušna organa, ki najbolj zgodaj kažeta znake zamaščenosti. Ko je ta tako huda, da maščoba izrine velik del posameznega organa iz funkcije, se zamaščenost organov pokaže tudi s kliničnimi znaki, kot so napihovanje, slaba prebava, tiščanje v zgornjem delu trebuha, pogosto nastanejo tudi kamni v žolčniku. Degenerativne spremembe na sklepih in hrbtenici nastanejo pri ljudeh s povečano težo že zelo zgodaj in so najizrazitejše na tistih sklepih, ki nosijo največjo težo. To so ledveno-križni del hrbtenice, kolena, gležnji in kolki. Obraba sklepov in hrbtenice povzroča kronične bolečine, zmanjšuje gibljivost in povzroča zgodnjo invalidnost, neredko zahteva tudi drage operativne posege. Še bolj zmanjšuje gibalno sposobnost bolnikov in pospešuje naraščanje telesne teže.
Hormonske motnje, ki so posledica spremenjenega funkcioniranja maščobe, za katero vemo, da nima le mehanske funkcije, ampak je največja žleza z notranjim izločanjem v človeškem telesu, so pogoste tako pri ženskah kot pri moških. Zmanjšujejo rodnost pri obeh spolih. Številne druge motnje, ki so prav tako posledica spremenjenega delovanja maščevja (spremenjeno delovanje receptorjev za inzulin, spremembe v fibrinolizi, lipolizi in lipogenezi itd.) so že dobro raziskane, ene pa so predmet številnih živahnih raziskav vzrokov, posledic in zdravljenja debelosti.
Iz vsega je razvidno, da je debelost kompleksna bolezen, ki prizadene celotno telo, povzroča telesno invalidnost in neredko zmanjšano delovno sposobnost in socialno izolacijo.

TELESNE SPREMEMBE PRI ANOREKSIJI

Anoreksija (anorexia nervosa) je kronična bolezen, pri kateri je zaradi psihičnih vzrokov zmanjšan vnos hrane, to pa ima za posledico številne telesne spremembe. Ene so posledica podhranjenosti, druge zlorabe odvajal in pretirane telesne dejavnosti, tretje pa prilagoditvenih procesov telesa na zmanjšan vnos hrane. Znižana je telesna teža, zmanjšane so količine vseh telesnih sestavin (maščevja, mišic in okostja), notranji organi se povesijo.
Prebavila so spremenjena od ustne votline naprej: pogost je karies, razjede želodčne sluznice, spremenjena je razteznost želodčne stene, čas praznjenja želodca je upočasnjen. Pogosto je zaprtje zaradi zmanjšanja črevesne vsebine. Kronično stradanje povzroči maščobno infiltracijo jeter, lahko s spremenjenimi vrednostmi jetrnih encimov. Povečane so lahko obušesne slinavke, to pa je še bolj značilno za bulimijo in je verjetno povezano z bruhanjem. Srce bolnic z anoreksijo je pogosto zmanjšano, stanjšana je srčna mišica, pogosta sta nizek krvni tlak in prolaps mitralne zaklopke.
Bolnice z anoreksije imajo hormonske motnje (amenoreja), zmanjšana je tvorba ženskih spolnih hormnonov. Ne morejo zanositi in imeti otrok. Slabše jim deluje ščitnica. Pogosta je anemija (slabokrvnost), zmanjšana je lahko količina kalija v serumu, to ima lahko za posledico neritmično delovanje srca.
Večina sprememb ob ustreznem zdravljenju lahko izzveni, nekatere pa so nepovratne.

TELESNE SPREMEMBE PRI BULIMIJI

Bulimija (bulimia nervosa) je kronična bolezen, ki se kaže v prenajedanju v kombinaciji z bruhanjem in(ali) zlorabo odvajal zaradi psihičnih razlogov. Bolniki imajo lahko normalno ali povečano telesno težo.
Za bulimijo so najbolj značilne posledice bruhanja in prenajedanja na prebavilih. Želodec je pogosto povečan, zaradi bruhanja in vračanja kisle želodčne vsebine v požiralnik pa nastane vnetje požiralnika. Pri hudem bruhanju so možne krvavitve iz želodca. Zaradi bruhanja je pogost karies, povečane so obušesne slinavke. Zaradi zlorabe odvajal so možne spremembe na sluznici debelega črevesa, hemoroidi, prebavne motnje (driska – zaprtje).

J. Tina Sentočnik, dr. med. spec. int. med.
Medico Sentočnik d.o.o., Ljubljana