Krvni tlak spremeni srce

Zvišan krvni tlak je velika nadloga človeštva. Več kot polovico ljudi po petdesetem letu starosti ima v krempljih zvišan tlak, vendar jih veliko ne ve ali noče vedeti zanj. Razlogov za nevednost je več. Nekateri si tlaka nikoli ne izmerijo, drugi zvišan tlak pripisujejo vznemirjenju, ki ga doživijo ob pogledu na zdravnika, težkemu dnevu, ki ga imajo za sabo, prevelikemu odmerku kave, ki so ga zaužili pred merjenjem, in še bi lahko naštevali. Ker se počutijo dobro, pogosteje celo bolje kot zdravi z normalnim tlakom, se še teže sprijaznijo z mislijo, da je z njihovim zdravjem nekaj narobe. Zato je zelo veliko hipertonikov, ki vedo za zvišan tlak, pa si ga ne zdravijo. Polovica hipertonikov, ki jemlje zdravila, pa se zdravi premalo učinkovito.Verjetno je daleč najpogostejši vzrok za neustrezno zdravljenje zmotno mnenje, da je povsem normalno, da tlak z leti narašča. Upravičeno bi rekli, da je to ena najbolj zakoreninjenih ljudskih zablod. Pri bolnikih, ki imajo leta nezdravljen ali neustrezno zdravljen tlak, nastanejo postopoma, vendar zanesljivo, spremembe na organih, predvsem pa na srcu in ožilju.

SRCE ČRPALKA

Srce glede na delovanje smiselno razdelimo v polovici. Vsaka sestoji iz dveh votlin, preddvora in prekata (glej shemo). Obe polovici delujeta kot črpalki. Ko človek miruje, prečrpa srce v minuti približno pet litrov krvi, če je telesno dejaven, pa do petkrat več. Leva stran srca črpa kri iz pljučnih žil, v njih se kri nasiči s kisikom, v veliko žilo odvodnico, ki jo imenujemo aorta. Le-ta se razveji v manjše žile, arterije, te pa še v manjše, arteriole. Le-te se razvejijo v številne žilice, ki jih imenujemo kapilare. Kapilare prinašajo kri, bogato s kisikom, do vsake celice v telesu. Iz organov odteka kri po venah, ki se združujejo v vse večje vene. Po dveh velikih venah se zlivata kri v desno polovico srca. Ta kri ima le malo kisika in veliko ogljikovega dioksida, ki ga dobi v tkivih. Desno srce črpa kri v pljučno arterijo, ki se tudi razveji. V žilicah, ki oblivajo pljučne mešičke, se kri ponovno obogati s kisikom iz zraka, odda pa ogljikov dioksid iz tkivih. Po žilah iz pljuč teče kri skozi levi preddvor v levi prekat.
Glavno črpalno funkcijo opravljata prekata. Vse življenje se krčita in širita. Pomembno vlogo pri črpanju krvi imata tudi preddvora. Skrčita se tik, preden se skrčita prekata in ju tako "do vrha" napolnita. Med preddvoroma in prekatoma sta zaklopki, na levi strani mitralna, na desni pa trikuspidalna. Ko se prekata skrčiti, se zaklopki zapreta, da kri ne more nazaj, ampak gre naprej, v aorto na levi in v pljučno arterijo na desni strani.

SRCE PRI HIPERTENZIJI

Če pomislimo na ogromno količino krvi, ki jo mora srce dan za dnem prečrpavati, lahko upravičeno trdimo, da je najbolj obremenjeni organ. Pri hipertonikih je obremenitev srca še toliko večja. Levi prekat iztiska kri v aorto, v kateri je visok tlak, zato se zadebeli, hipertrofira. Hipertrofija je zlasti poudarjena pri bolnikih, ki čezmerno uživajo alkohol. Hipertrofija srca je slabo znamenje. Bolniki s hipertrofijo srca so bolj bolni in prej umrejo. Na srečo se hipertrofija srčne mišice razvije samo pri približno tretjini hipertonikov.
Skoraj pri vseh hipertonikih se spremeni kakovost srčne mišice. V njej se med mišičnimi vlakni razraste vezivno tkivo. Hipertrofična in vezivasta srčna mišica se dobro krči, vendar ni elastična, se neustrezno razteguje in zato težje in slabše polni. Pri tako spremenjenem prekatu je vloga levega preddvora še pomembnejša. Močno se mora krčiti, da napolni prekat do konca, zato se razširi in zadebeli. Ko bolezen napreduje, kri ne more dovolj dobro odtekati iz pljučnih žil, zato v njih zastaja. Bolniki težko dihajo. Pravijo, da imajo pljuča zalita z vodo ali da imajo srčno astmo. Nekateri težko dihajo samo med delom, pri drugih pa bolezen tako napreduje, da imajo težave že pri majhnih naporih in celo v mirovanju.
Včasih, na srečo redko, se levi prekat zaradi visokega tlaka raztegne in slabo krči. Govorimo o dilatacijski kardiomiopatiji kot posledici arterijske hipertenzije. Takim bolnikom se večinoma slabo piše, vendar lahko s sodobnim zdravljenjem včasih presenetljivo izboljšamo bolezen.
Po letih nezdravljene ali neustrezno zdravljene hipertenzije se lahko razširi tudi desno srce. Zaklopka na desni strani nič več ne tesni. Ko se desni prekat skrči, iztisne samo del krvi naprej, del pa steče nazaj. Zato bolniki otekajo v noge in trebuh.

PREISKAVE ZA ODKRIVANJE HIPERTONIČNEGA SRCA

Elektrokardiogram (EKG) in rentgenogram prsnega koša nam nekaj povesta o spremembah na srcu in pljučnih žilah, nastalih zaradi visokega tlaka. Veliko bolj natančna in povedna je doplerska ehokardiografija. Ehokardiografija je preiskava srca z ultrazvočnim valovanjem. S preiskavo natančno prikažemo, kako velike so posamezne srčne votline, kako delujejo prekati, kako velika je masa srčne mišice. S preiskavo zelo natančno prikažemo srčne zaklopke. Ugotovimo, ali so zaklopke spremenjene, npr. zadebeljene, brazgotinaste in poapnele. Lahko so zožene in se slabo odpirajo ali pa se nepopolno zapirajo in zato puščajo. Z doplersko preiskavo ugotavljamo, kako teče kri na posameznih mestih v srčnih votlinah in in na podlagi tega natančno opredelimo, za kakšne napake gre. Z intenzivnim zdravljenjem hipertenzije lahko včasih dosežemo izboljšanje sprememb na srcu, ki jih ugotovimo z ehokardiografijo, zato je ta preiskava pomembna tudi za spremljanje bolezni.

POMEMBNI ZAPLETI PRI HIPERTONIKIH

Visok tlak spremeni srce in žile v telesu. Stene žil se zadebelijo, votlina se zmanjša, iz žilne stene se izločajo snovi, ki okvarjajo vse telo. Pri spremembah sta pomembna tako sistolični kot diastolični tlak, zlasti pa njuna razlika. Večja kot je razlika med tlakoma, večje so okvare. Zapleti najbolj ogrožajo bolnike s hipertrofijo srčne mišice. Pogosteje zbolijo za miokardnim infarktom, angino pektoris, kroničnim srčnim popuščanjem, možgansko kapjo in različnimi motnjami srčnega ritma. Pogosteje umirajo zaradi srčno-žilnih smrti, včasih nenadno, ko najmanj pričakujemo.

KRONIČNA ATRIJSKA FIBRILACIJA

Ker sta pri zvišanem tlaku tudi preddvora preobremenjena, se razširita. Zaradi širjenja preddvorov je bolnik ob normalen sinusni ritem, nastane kronična atrijska fibrilacija. Pri tej aritmiji srce hitro in neenakomerno bije. Preddvora se nič več ne krčita, prekata se zato slabše polnita. Bolniki dobijo še hitreje težko sapo in so telesno še bolj šibki kot prej. Tisti, ki si sami merijo tlak, opazijo, da imajo nenadoma težave pri merjenju. Včasih aparat ne pokaže pulza ali pokaže (nepravilno) nizek utrip. Sprva je aritmija občasna, če ne ukrepamo, pa postane trajna, kronična. Pri takem ritmu je nevarno, da v preddvorih nastanejo strdki, od tam lahko odletijo po žilah v kateri koli organ. Najhujše je, če odletijo v možgane, tedaj nastane možganska kap. Da bi to preprečili, morajo bolniki jemati zdravila proti strjevanju krvi; bolniki jim pravijo zdravila za redčenje krvi.

SRČNO POPUŠČANJE

Kadar srce zaradi bolezni ne more črpati dovolj krvi, pravimo, da popušča ali odpoveduje. Različne bolezni različno prizadenejo srce. Videli smo, kaj se zgodi s srcem pri hipertenziji. Slabo dela, ker je mišica toga in se prekat težko napolni. Druge bolezni, srčna kap ali vnetje srčne mišice, povzroče propad srčne mišice, srce se razširi in slabo krči. Srčno popuščanje je najhujši zaplet pri srčnih bolnikih. Pri hipertonikih je tveganje za nastanek srčnega popuščanja 4 do 8 krat večje.
Bolniki s srčnim popuščanjem so zelo hudi bolniki, kakovost njihovega življenja je v primerjavi s kakovostjo življenja pri drugih boleznih ena najslabših. Bolniki imajo težave zaradi majhnega pretoka krvi skozi organe in zadrževanja tekočine v telesu. So utrujeni, ne zmorejo večjih in daljših obremenitev, so zaspani, omotični, imajo hladne okončine, srce jim hitro in neredno bije. Zaradi zadrževanja vode v pljučih in telesu imajo kratko ali težko sapo med delom ali celo ko mirujejo. Ne morejo leči, ker jih duši (dispneja, naduha, srčna astma). Telesna teža narašča na račun vode, mišice izginjajo. Trebuh se veča, ker se večajo jetra, ki so polna krvi, in ker se med črevesnimi vijugami nabira voda. Bolniki imajo težave z odvajanjem blata in so napihnjeni.
Bolniki s srčnim popuščanjem imajo zelo visoko umrljivost, tako visoko kot najhujši rakavi bolniki. Z zdravljenjem skušamo zmanjšati zlasti bolnikove težave, izboljšati kakovost življenja in povečati telesno zmogljivost. Nič manj pomembno pa ni, da skušamo zmanjšati veliko umrljivost in zavreti napredovanje bolezni. Danes imamo vrsto zdravil, s katerimi uspešno dosegamo te cilje. Pomembno je, da bolezen čim prej odkrijemo in se čim hitreje lotimo zdravljenja.

NEMOGOČE JE …

Res je, da pri nekaterih bolnikih vemo, zakaj je nastala hipertenzija, in jih lahko tudi bolj usmerjeno in včasih dokončno pozdravimo. Za večino bolnikov pa tega ne vemo in za zdaj bolezni ne moremo preprečiti. Lahko pa jo odložimo in omilimo z zdravim življenjem. Pomembno je, da se izogibamo nepotrebnim stresom, da ne kadimo in ne uživamo preveč alkohola, da se zdravo prehranjujemo in čim manj solimo hrano. Pomembno je tudi, da vzdržujemo razumno telesno težo. Predvsem pa je pomembno, da ne pustimo ne družini ne delu ne vremenu ne času, da bi nas prikrajšali za vsakodnevno, četudi kratko telesno dejavnost.