Demenca je nevrodegenerativna bolezen, ki prizadene spomin in razmišljanje. Trenutno predstavlja sedmi najpogostejši vzrok smrti po vsem svetu. Demenca ima fizične, psihološke, socialne in ekonomske posledice tako za osebe z demenco kot tudi za njihove negovalce, družine in družbo na splošno. O demenci pogosto ni dovolj ozaveščenosti in razumevanja, kar povzroča stigmatizacijo ter ovira diagnosticiranje in oskrbo bolezni. Vzrok nastanka demence še ni odkrit, največji dejavnik tveganja je starost. Na račun podaljševanja življenjske dobe in staranja prebivalstva se število dementnih bolnikov povečuje, do leta 2040 naj bi se število obolelih v Evropi in ZDA podvojilo. Trenutno po svetu živi več kot 55 milijonov ljudi z demenco, vsako leto pa se pojavi skoraj 10 milijonov novih primerov. V Sloveniji je obolelih že več kot 32.000 oseb.
Demenca povzroča poslabšanje zmožnosti mišljenja, ki presega običajne posledice biološkega staranja. Začne se z motnjami v pretvorbi začasnega v trajni spomin, kasneje sledi izguba trajnega spomina in upad splošnih umskih sposobnosti. Vsako pozabljanje še ni demenca. Blaga oblika upada spominskih zmožnosti, predvsem prizadetost kratkotrajnega spomina, je del staranja in se šteje za nekaj običajnega. O demenci začnemo govoriti takrat, ko znaki postanejo tako pogosti, da motijo posameznikovo vsakdanje življenje. Pogosto je demenca posledica različnih bolezni in poškodb, ki primarno ali sekundarno prizadenejo možgane, na primer Alzheimerjeve bolezni ali možganske kapi. Nastop bolezni je postopen, najpomembnejši zgodnji simptomi poleg pozabljivosti so predvsem težave s kratkoročnim spominom, kasneje se pojavijo še motnje govora, orientacije in slabša zmožnost učenja novih stvari. Oslabitev kognitivnih funkcij običajno spremljajo spremembe razpoloženja, čustvenega nadzora, vedenja ali motivacije. Najpogostejši vzrok demence (60 % vseh demenc) je Alzheimerjeva bolezen, njena pogostnost s starostjo strmo narašča.
VRSTE DEMENCE
Obstaja veliko različnih oblik demence. Alzheimerjeva bolezen je najpogostejša oblika bolezni in je lahko vzrok za 60–70 % primerov. Druge glavne oblike vključujejo vaskularno demenco, demenco z Lewyjevimi telesci (nenormalni skupki beljakovin, ki se razvijejo v živčnih celicah) in skupino bolezni, ki prispevajo k frontotemporalni demenci (degeneracija čelnega možganskega režnja). Demenca se lahko razvije tudi po možganski kapi ali zaradi škodljivega uživanja alkohola, ponavljajočih se telesnih poškodb možganov, pomanjkljive prehrane ali nekaterih okužb, kot je HIV. Meje med različnimi oblikami demence so nejasne, pogosto pa se pojavljajo tudi mešane oblike, ki vključujejo več razlogov za demenco.
Alzheimerjeva bolezen (AB), tako kot ostale oblike demence, večinoma prizadene starejše. Značilno za AB je, da se začne neopazno z motnjami spomina. Napreduje razmeroma počasi, možna so obdobja, ko se bolezen upočasni. V zgodnjih fazah bolezni prevladujejo težave s pozabljivostjo ter slabšo časovno in krajevno orientacijo. Bolniki z Alzheimerjevo boleznijo se upirajo vsaki spremembi, interesni krog se jim oži, zmanjša se možganska dejavnost, spremenijo se tudi osebnostne poteze. V možganih bolnikov z AB živčne celice odmirajo zaradi kopičenja senilnih leh in v vijačnico zvitih nitastih struktur beljakovine tau, ki oblikujejo nevrofibrilarne pentlje. Znano je, da v večji meri propadajo živčne celice, ki za prenos informacij uporabljajo acetilholin. Nekatera zdravila zmanjšajo delovanje encima za razgradnjo acetilholina in tako povečajo količino razpoložljivega acetilholina v možganih. Pravimo jim zaviralci acetilholinesteraze; učinkovine, ki jih mednje uvrščamo, so donepezil, rivastigmin in galantamin. Kadar bolezen spremljajo izrazita vznemirjenost, depresivnost ali halucinacije, so pogosto uspešna zdravila antidepresivi, antipsihotiki in benzodiazepini.
Vaskularna demenca se razvije po številnih zaporednih kapeh v področju malih do srednje velikih možganskih žil. Začetek je pogosto nenaden, z značilnim stopničastim upadom sposobnosti, ki pogosto niso prizadete vse v enaki meri. Pogosto vaskularna demenca nastopi skupaj z AB. Tveganje za nastop vaskularne demence lahko zmanjšamo tako, da zmanjšamo tveganje za nastanek možganske kapi. Dejavniki tveganja so visok krvni tlak, povišane maščobe v krvi, bolezni srca, sladkorna bolezen in kajenje. Za to so na voljo zdravila z antiagregacijskim ali antikoagulantnim delovanjem, ki jih lahko ob povečanem tveganju za kapi predpiše zdravnik.
Demenca z Lewyjevimi telesci je po pogostosti na drugem mestu med vzroki demenc. Prvi znaki, ki se pojavijo, so lahko podobni Alzheimerjevi bolezni (spominske motnje, težave s prostorsko predstavljivostjo, govorom in drugimi spoznavnimi sposobnostmi) ali Parkinsonovi bolezni (tresenje, upočasnjenost gibov in mišljenja, povečan mišični tonus, manj izrazita obrazna mimika). Kmalu se pokažejo še drugi bolezenski znaki, zgodaj se pojavijo prividi, lahko tudi prisluhi. Privide pogosto spremljajo blodnje, običajno preganjalne, zaradi tega se bolniki počutijo ogroženi in so vznemirjeni. Za to obliko demence je značilno tudi izrazito nihanje pozornosti in budnosti, vzrok za to nihanje pa ni znan. Zdravljenje poteka podobno kot zdravljenje Alzheimerjeve in Parkinsonove bolezni hkrati. Uporabljena zdravila morajo biti skrbno izbrana, saj imajo zaradi posebnosti bolezni pogoste stranske učinke. Zdravila, ki se uporabljajo pri znakih Parkinsonove bolezni, lahko okrepijo privide. Zdravila za lajšanje prividov in vznemirjenosti pa lahko poslabšajo znake Parkinsonove bolezni in zvečajo možnost padcev.
Za frontotemporalne demence je značilno propadanje čelnega in senčnega režnja. Bolezenske težave se začnejo neopazno in postopoma napredujejo do izrazitih osebnostnih sprememb in motenj govora. Osebnostne motnje se kažejo z neustreznim vedenjem v dani situaciji, kot so neprimerne šale, nepredvidljivi odzivi in razburjenost. Z napredovanjem bolezni se pojavijo povsem nove oblike vedenja, kot so kraje, nabiranje nekoristnih predmetov, ponovno branje ene in iste knjige, hoja po stalno enaki poti, drgnjenje rok, ploskanje in podobno. Motnje spomina so manj opazne oz. imajo drugačen značaj. Bolniki se lahko spomnijo dogodkov zadnjih dni in so orientirani, ob drugi priložnosti pa ravno teh dogodkov ne zmorejo priklicati. Te oblike demenc pogosto spremljajo tudi motnje gibanja. Učinkovito zdravljenje frontotemporalnih demenc zaenkrat ni na voljo. Nekatere vedenjske spremembe lahko izboljšamo z uporabo antidepresivov, ki delujejo na serotonin.
ZNAČILNOSTI DEMENCE S SIMPTOMI
Demenca vpliva na vsakega posameznika drugače, odvisno od vzrokov, drugih zdravstvenih stanj in kognitivnih sposobnosti osebe, preden je zbolela. Znaki in simptomi, povezani z demenco, se delijo na tri stopnje.
Zgodnja faza demence (blagi stadij) je pogosto spregledana, ker se začne postopoma, spremembe pa se pripisujejo staranju. Pogosti simptomi so lahko:
- pozabljivost,
- izguba občutka za čas,
- izgubljanje v znanih krajih.
Ko demenca napreduje v vmesno fazo demence (zmerni stadij), se oseba zaveda, da ji demenca onemogoča vsakodnevno delovanje in samostojno življenje. Pojavijo se občutki nemoči. Znaki in simptomi postanejo jasnejši in lahko vključujejo:
- pozabljanje nedavnih dogodkov, imen svojcev in prijateljev,
- nezmožnost gospodinjskih opravil,
- vse večje težave pri komuniciranju in razumevanju okolice,
- potrebna pomoč pri osebni negi,
- spremembe v vedenju,
- tavanje, negotovost pri hoji,
- ponavljajoče se spraševanje.
V pozni fazi demence postane oseba popolnoma odvisna od pomoči drugih in nedejavna. Motnje spomina so resne, znaki in simptomi pa postanejo bolj očitni in lahko vključujejo:
- nezavedanje v času in prostoru,
- težave pri prepoznavanju sorodnikov in prijateljev,
- oseba je popolnoma odvisna od pomoči pri vsakodnevnih aktivnostih,
- težave pri hoji,
- spremembe vedenja, ki se lahko stopnjujejo in vključujejo agresijo.
ZGODNJE PREPOZNAVANJE DEMENCE
Kljub velikemu številu bolnikov in napredku v razumevanju patofiziologije demenc je temeljno zdravljenje demence še vedno simptomatsko. Ključno je prepoznavanje prvih znakov demence, saj zgodnja in natančna diagnostika lahko vodi do številnih prednosti za bolnike, njihove svojce in družbo. Simptomatska zdravila za zdravljenje demence so najbolj učinkovita v zgodnjih fazah bolezni in odložijo obdobje, ko bolnik potrebuje izdatno tujo pomoč. Zgodnja obravnava vpliva na izboljšanje kvalitete življenja bolnikov in dostop bolnika do podpornih služb, ki skrbijo za informiranje in praktično podporo obolelim in svojcem. Zdravila so predpisana predvsem z namenom upočasnitve upadanja kakovosti življenja, tudi pri bolnikih, ki zaradi demence že prejemajo oskrbo v ustanovah. Še posebej je pomembno zmanjševati tveganja za razvoj demence, postavljanje pravočasne diagnoze in zgodnje ukrepanje. Čeprav je starost najpomembnejši znani dejavnik tveganja za demenco, ta ni neizogibna posledica biološkega staranja. Tveganje za razvoj demence lahko ljudje zmanjšajo tako, da so telesno dejavni, ne kadijo, se izogibajo škodljivemu uživanju alkohola, nadzorujejo svojo telesno težo, se zdravo prehranjujejo ter vzdržujejo normalno raven krvnega tlaka, holesterola in sladkorja v krvi.
DEMENCI PRIJAZNE TOČKE
V Sloveniji kot primer dobre prakse deluje mreža demenci prijaznih točk, ki deluje pod okriljem Slovenskega združenja za pomoč pri demenci – Spominčica. Prva demenci prijazna točka je bila odprta leta 2017, danes pa jih v Sloveniji deluje že več kot 250 in njihovo število se še vedno povečuje. Delovanje demenci prijaznih točk prispeva k večji vključenosti oseb z demenco in njihovih svojcev v družbo. Na demenci prijaznih točkah lahko ljudje pridobijo informacije o načinih in postopkih usmerjanja oseb z demenco, ki se izgubijo in ne najdejo poti domov. Dementne osebe tako dlje časa ohranjajo samostojnost in ostajajo dejavni člani družbe.
