Strokovna zdravstveno vzgojna revija

Oporečna hrana in voda sta glavna vira želodčno-črevesnih težav na potovanjih. Tveganje za ta obolenja je zaradi slabih sanitarnih razmer največje v manj razvitih območjih. Potnike od vseh nalezljivih bolezni najbolj ogrožajo prav okužbe prebavil. Ocenjujejo, da potovalna driska prizadene približno deset milijonov potnikov na leto. 4

Okužbe s hrano in z vodo


Število potnikov v mednarodnem prometu narašča. Ocenjujejo, da vsak dan prečka meje milijon ljudi. Njihova najpogostejša zdravstvena težava je driska. 20-50% potnikov iz industrializiranih držav v države v razvoju zboli za potovalno drisko. Cilji potovanja z največjo stopnjo tveganja za okužbe prebavil so Latinska Amerika, Afrika, Srednji vzhod in Azija. Območja z majhno stopnjo tveganja so Kanada, Združene države Amerike, severna Evropa, Avstralija in Nova Zelandija. Glavni dejavnik tveganja za potovalno drisko je način prehranjevanja. Stopnja tveganja je odvisna tudi od letnih časov, načina potovanja, starosti (potovalna driska je pogostejša pri mladih odraslih kot pri starejših zaradi bolj avanturističnega načina potovanja in drugačnih prehrambenih navad) in zdravstvenega stanja potnika (zlasti pomembno vplivajo sladkorna bolezen, jemanje zdravil proti povečani želodčni kislini, vnetna bolezen črevesa).

POTOVALNA DRISKA

Potovalna driska je bolezen, za katero je značilno odvajanje tekočega blata več kot štirikrat na dan (ali več kot trikrat v osmih urah) in vsaj eden od naslednjih spremljajočih znakov: slabost, bruhanje, trebušni krči, vročina, primesi krvi ali sluzi v blatu. Kri v blatu in vročina sta značilna pri hujšem poteku bolezni. Hujša dehidracija zaradi izgube tekočine in elektrolitov je redka. Nezdravljena driska traja v povprečju štiri dni. Potovalna driska se pojavi navadno v prvem tednu potovanja, lahko pa tudi kadarkoli pozneje med potovanjem ali kmalu po vrnitvi domov. Običajno bolezen mine sama od sebe.

POVZROČITELJI

Glavni povzročitelji potovalne driske so mikroorganizmi: bakterije, virusi in paraziti. Večino bakterij, ki povzročajo drisko, najdemo po vsem svetu. Najpogostejši bakterijski povzročitelji so enterotoksigeni sevi Escherichia coli in šigele. Sledijo jim salmonele, Campylobacter jejuni, Vibrio parahaemolyticus in aeromonade. Ko potniki pridejo v tuje dežele, se zaradi slabih sanitarnih razmer spremeni njihova črevesna flora. Med na novo naseljenimi mikroorganizmi so lahko tudi povzročitelji driske. Če je število teh nevarnih mikroorganizmov dovolj veliko, da premaga obrambne mehanizme, izbruhne bolezen.

Bakterije, ki povzročajo drisko:
Enterotoksigena Echerichia coli (ETEC) je na prvem mestu med povzročitelji potovalne driske. Pri prebivalcih tropskih krajev povzroča vodeno drisko pri otrocih, medtem ko so odrasli že imuni. Med potniki pa zbolijo tudi odrasli. Med drugimi skupinami E. coli je najbolj zloglasna E. coli, ki izdeluje šigove toksine. Glavni vir okužbe je mleto goveje meso, zato je bolezen, ki jo povzroča, dobila ime »bolezen hamburgerjev«. Bakterija povzroča vodeno ali krvavo drisko in vnetje sluznice debelega črevesa. Nevarni so zapleti, ki prizadenejo ledvice ali osrednje živčevje in se pojavijo pet do deset dni po izbruhu driske. Bolezen preprečimo, če uživamo dobro prepečeno meso. Ta bakterija je zelo razširjena v razvitem svetu in je povzročila velike epidemije v ZDA, na Japonskem, na Škotskem in v Avstraliji. Pojavlja se tudi pri nas.
Salmonele so najbolj pogoste povzročiteljice driske zaradi okužbe s hrano v številnih razvitih deželah. Najbolj nevarna hrana so jajca, jajčni izdelki in meso perjadi. Okužbe z vodo so manj pogoste. Salmonele se lahko prenašajo tudi neposredno med ljudmi s stikom in se lahko tako razširijo v družini, v kateri se je eden od članov okužil s hrano. Na človeka prilagojena Salmonella Typhi in Paratyphi povzročata sistemsko obolenje trebušni tifus oz. paratifus, razširjen v tropih in subtropih. To je dolgotrajna vročinska bolezen, pri kateri driska ni v ospredju. Nezdravljena je lahko usodna.Tveganje za okužbo je največje v Indiji, Nepalu, Peruju in v Afriki. Potnikom, ki se v omenjenih krajih namenijo na podeželje, priporočajo cepljenje.
Kampilobaktri so med najpogostejšimi povzročitelji driske v razvitem svetu, kjer je največ obolenj v vročih poletnih mesecih. Povzročajo tudi drisko na potovanjih. Viri okužbe so meso perjadi, mleko in voda.
Šigele povzročajo šigelozo, ki je znana tudi kot bacilarna griža. Pri hujši obliki bolezni sta v iztrebkih gnoj in kri. Šigele so prilagojene na ljudi in nimajo rezervoarja v živalih. Med ljudmi se širijo s stikom prek onesnaženih rok, okužbe z onesnaženo vodo in hrano so manj pogoste. Šigele so razširjene v begunskih taboriščih v Afriki.
Vibrio parahaemolyticus bakterijo se okužimo pri uživanju nezadostno toplotno obdelanih morskih sadežev in rib. Pojavlja se pri popotnikih v Aziji in na križarjenjih z ladjami.
Vibrio cholerae povzroča kolero, ki se širi v skupnostih z oporečno pitno vodo in neustreznim odstranjevanjem odplak. Bakterija živi v vodah in se širi prek hrane, tudi s školjkami. Povzroča vodeno drisko. Pri hujšem poteku je izguba tekočine lahko ogromna (do liter na uro), zato je smrtnost nezdravljene bolezni visoka. Potrebno je takojšnje nadomeščanje tekočine in elektrolitov. Bolezen je stalno navzoča v Jugovzhodni Aziji, delih Afrike in v Južni Ameriki.
Yersinia enterocolitica povzroča okužbe s hrano po vsem svetu. Največ obolenj je v državah Severne Evrope v hladnih zimskih mesecih. Najdemo jo pri številnih živalih. Izvor okužbe so mleko, svinjina, sir in različna zelenjava.

Prave zastrupitve s hrano povzročajo bakterije, ki izdelujejo strupe: Bacillus cereus, Clostridium perfringens in Clostridium botulinum ter Staphylococcus aureus.
Bacillus cereus povzroča dve obliki zastrupitve s hrano; pri eni prevladuje bruhanje, pri drugi driska. Vzrok je največkrat riž.
Staphylococcus aureus povzroča zastrupitev s hrano, pri kateri prevladuje bruhanje. Znaki zastrupitve se pojavijo že v dveh do štirih urah po zaužitju oporečne hrane. Bolnik si običajno opomore v enem dnevu.
Clostridium perfringens povzroča kratkotrajno zastrupitev s hrano, za katero so značilne bolečine v trebuhu, driska in slabost. Bolnik si opomore v enem do dveh dneh. Bolezen povzročajo predvsem mesni izdelki.
Clostridium botulinum povzroča redko, a življenjsko nevarno zastrupitev s hrano. Spore te bakterije so zelo trdožive in preživijo v hrani, ki ni pravilno toplotno obdelana. V taki hrani začno kaliti in izdelovati strup. Nevarna so konzervirana živila (meso in zelenjava), prekajeno in sušeno meso. Strup se vsrka iz črevesja in povzroči paralizo mišičja.

PREPREČEVANJE POTOVALNE DRISKE

Dietni ukrepi: V tropskih krajih sta hrana in voda pogosto onesnažena s človeškimi iztrebki, ki jih ponekod uporabljajo kot gnojilo. Hrano lahko onesnažijo tudi žuželke, ki lahko prenašajo različne povzročitelje. Večje tveganje pomeni tudi hrana pri uličnih prodajalcih, vendar tudi v najboljših hotelih nismo varni pred okužbo. Zato naj potniki skrbno izbirajo hrano. Uživajo naj samo pravkar skuhano, še vročo hrano. Kuhano hrano, ki je več ur stala na sobni temperaturi, je potrebno prevreti pred zaužitjem. Varne jedi so še olupljeno sadje in zelenjava, mleko v prahu in suhi trdi siri, zelo sladka hrana ( marmelade, sirupi) in suha hrana (kruh, krekerji, piškoti…). Zelenjavo in sadje naj si potnik olupi z dobro umitimi rokami.
Nevarna hrana: sadje in zelenjava brez lupine, surovo meso, ribe in morski sadeži, nepasterizirano mleko, mehki siri in omake. Okužbe z vodo so manj pogoste od okužb s hrano. Po možnosti naj potniki pijejo vodo in gazirane pijače v originalni embalaži. Gazirane pijače so zaradi kislosti varnejše od negaziranih, ker kislo okolje zavira razmnoževanje bakterij. Če originalnih pijač ni, je potrebno prekuhati vodovodno vodo. Voda mora vreti vsaj tri minute, nato posodo pokrijemo in počakamo, da se ohladi. Varni so tudi vroči napitki (kava, čaj), pripravljeni iz prekuhane vode, pivo in vino. Izogibati se je potrebno tudi ledenim kockam, saj so lahko pripravljene iz oporečne vode. Najbolje je piti kar iz steklenice ali pločevinke. Mesto pitja prej obrišemo. Prav tako si ni priporočljivo umivati zob z vodo iz pipe, razen če nima vonja po kloru.
Cepljenje: Na razpolago je cepivo proti koleri, razvijajo pa tudi cepiva proti drugim povzročiteljem.
Pravilna prehrana in čim bolj dosledno upoštevanje splošnih higienskih ukrepov so najpomembnejši pri preprečevanju potovalne driske. Vsaj štiri do šest tednov pred potovanjem naj potnik obišče zdravnika zaradi morebitnih cepljenj in svetovanja glede preprečevanja in zdravljenja nalezljivih bolezni. Današnje stališče zdravnikov pri nas je, da protimikrobnih zdravil ne uporabljamo za preprečevanje potovalne driske pri zdravih osebah, ampak le pri potnikih z veliko dovzetnostjo za črevesne okužbe in pri potnikih z določenimi osnovnimi boleznimi.

Alenka Andlovic dr.med, specialistka medicinske mikrobiologije
Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo
Univerza v Ljubljani / Medicinska fakulteta