Strokovna zdravstveno vzgojna revija

Temeljni cilj vzgoje in izobraževanja je oblikovanje samostojnega, razmišljujočega in odgovornega posameznika s kakovostno pridobljenim znanjem ter socialnimi in drugimi spretnostmi. Pravičnost v izobraževanju je bistveni element družbene pravičnosti in je povezana z enakostjo izobraževalnih možnosti in s tem, da imajo vsi učenci enake možnosti ter priložnosti za uspeh v življenju. Pojmovanje socialne pravičnosti kot enakost možnosti torej dopušča tudi neenakost dosežkov posameznikov. Neenakost dosežkov je posledica svobodne izbire, sposobnosti, tveganj, vloženega truda in podpore. Znanje je pomembno za blaginjo posameznika, družbe, države, vključujoč prav vsakega državljana, tudi človeka s posebnimi potrebami.

4.
Šola kot orodje za življenje po meri posameznika


V šolski prostor vsekakor umeščamo pojem znanja. Znanje je pridobivanje in usvajanje podatkov, informacij, ki jih ljudje prenašamo drug na drugega. Gre tudi za učenje spretnosti, ki so v pomoč za neodvisno življenje. Upoštevajoč predpisane standarde se skuša zagotavljati kakovostno izvedbo vsebin vzgoje in izobraževanja z vidika posameznika in celotne skupine. Kakovosten šolski sistem mora upoštevati učenčeve temeljne potrebe, spoštovati kulturno zgodovinske tradicije. Pomembno je, da v sodobni družbi vsak posameznik pridobi kakovostno znanje in kakovostno izobrazbo. Posameznik potrebuje trdno vseživljenjsko osnovo za hitro spreminjajoče se okoliščine sodobnih družb in kultur.
Vzgojno-izobraževalni proces vključuje raznolike metode in oblike dela z namenom doseganja zastavljenih vzgojno-izobraževalnih ciljev. Izhajajoč iz dejstva, da družba spoštuje različnost ter potrebe vsakega učenca, državljana, in se mu prilagaja, se iščejo prilagoditve za vse učence. Slednje se navezuje na koncept univerzalnega oblikovanja v okviru izobraževanja in je usklajeno z inkluzivnim. Konvencija ZN o pravicah invalidov navaja: »Univerzalno oblikovanje pomeni oblikovanje proizvodov, okolja programov in storitev, ki je čim bolj uporabno za vse ljudi, ne da bi ga bilo potrebno prilagajati ali posebej načrtovati. Univerzalno oblikovanje ne izključuje podpornih pripomočkov in tehnologij za posamezne skupine invalidov, kadar je to potrebno.« Posledično vzgojno-izobraževalni proces omogoča dejavno udeležbo vsakega učenca ter zmanjševanje izključenosti.
Prav tako vzgojno-izobraževalni cilji šole spodbujajo osebnostni razvoj učenca v skladu z njegovimi spodobnostmi in interesi, temeljne vrednote vzgoje in izobraževanja pa izhajajo iz dediščine moralnih, kulturnih in političnih vrednot. Človekove pravice vključujejo individualne in kolektivne pravice, katerih steber sta svoboda in enakost posameznikov in skupin. Temeljni cilj vzgoje in izobraževanja je torej oblikovanje samostojnega, razmišljujočega in odgovornega posameznika s kakovostno pridobljenim znanjem ter socialnimi in drugimi spretnostmi.
Nenazadnje, pravičnost v izobraževanju je bistveni element družbene pravičnosti. Povezana je z enakostjo izobraževalnih možnosti in s tem, da imajo vsi učenci enake možnosti ter priložnosti za uspeh v življenju. Pojmovanje socialne pravičnosti kot enakost možnosti torej dopušča tudi neenakost dosežkov posameznikov. Neenakost dosežkov je posledica svobodne izbire, sposobnosti, tveganj, vloženega truda in podpore.
Znanje je pomembno za blaginjo posameznika, družbe, države, vključujoč prav vsakega državljana, tudi človeka s posebnimi potrebami.

PROGRAMI IN IZVAJANJE VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA OTROK S POSEBNIMI POTREBMI

Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (v nadaljevanju ZUOPP) usmerja otroke v sledeče programe:

  • vzgojno-izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo;
  • prilagojeni program vzgoje in izobraževanja z enakovrednim izobrazbenim standardom;
  • prilagojeni program vzgoje in izobraževanja z nižjim izobrazbenim standardom;
  • posebni program vzgoje in izobraževanja za otroke z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju;
  • vzgojni program;
  • program za predšolske otroke s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo;
  • prilagojeni program za predšolske otroke.

Postopek usmerjanja otroka s posebnimi potrebami se prične s pisno zahtevo staršev, ki se vloži na območni enoti Zavoda republike Slovenije za šolstvo. Zahtevo za začetek postopka lahko vloži tudi vzgojno-izobraževalni oziroma socialnovarstveni zavod v primeru preverjanja ustreznosti programa, v katerega je ali bo otrok vključen.
Zavod Republike Slovenije za šolstvo (v nadaljevanju ZRSŠ) pridobi od vlagatelja vso strokovno dokumentacijo, ki vključuje že opravljene obravnave otroka ter poročilo vzgojno-izobraževalnega zavoda, ki ga otrok obiskuje. Komisija za usmerjanje v strokovnem mnenju predlaga usmeritev v ustrezni program vzgoje in izobraževanja ali pa ugotovi, da usmeritev ni potrebna. V strokovnem mnenju se opredelijo vrsta in stopnja primanjkljaja, ovire oziroma motnje, nato se na podlagi ugotovljenih vzgojno-izobraževalnih potreb poda predlog njegove usmeritve v ustrezen program. Pred izdajo odločbe mora ZRSŠ ugotoviti, ali lahko vzgojno-izobraževalni zavod, v katerega je oziroma bo otrok vključen, izpolnjuje pogoje za sprejem otroka oziroma za izvajanje ukrepov, povezanih s posebnimi potrebami otroka. ZRSŠ na podlagi strokovnega mnenja izda odločbo o usmeritvi v program vzgoje in izobraževanja, iz katere so razvidne oblike, vrste ter obseg pomoči. Zoper odločbo o usmeritvi je možna pritožba. (ZUOPP). Pomembno in priporočljivo je, da si svojci oziroma skrbniki ogledajo vzgojno-izobraževalni zavod, v katerega bo učenec vključen. Glede na ovire, ki jih otrok ima, je lahko tudi okolje s svojimi prednostmi in posebnostmi izjemen spodbujevalec napredka učenca. Ob informacijah, ki jih ponudi omenjeni obisk, se lahko predvidi in pripravi uspešna vključitev v vzgojno-izobraževalno (v nadaljevanju VIZ) ustanovo. Nenazadnje se vzpostavi tudi pomemben partnerski odnos med svojci oziroma skrbniki in zaposlenimi VIZ ustanove. Slednje pripomore k uspešnosti načrtovanih VIZ ciljev ter drugih strokovnih obravnav.

UČENCI V CENTRU ZA USPOSABLJANJE DELO IN VARSTVO DOLFKE BOŠTJANČIČ, DRAGA

Učenci, ki so vključeni v CUDV Draga, sledijo vsebinam posebnega programa vzgoje in izobraževanja. K pouku lahko prihajajo dnevno ali bivajo v domovih. Oddelki dnevnega varstva delujejo na različnih lokacijah. Bližina VIZ oddelkov domu omogoča smotrno porabo časa za ustrezno izvedbo predpisanega urnika. Krožki, izbirne vsebine in prostočasne dejavnosti potekajo v okviru socializacijsko-namestitvenega programa. Pomembno je intenzivno sodelovanje s starši ter redna izmenjava informacij. Predšolski otroci so zaradi bližine domu razporejeni v kombinirane oddelke. Področja dejavnosti predšolske vzgoje so prepletena z vsebinami posebnega programa VIZ. Pogosto se zaradi zdravstvenih posebnosti otrok ter zviševanja kakovosti VIZ procesa tesno sodeluje z delovnimi terapevti, fizioterapevti in medicinskimi sestrami. V okviru zgodnje obravnave se otroci vključujejo tudi v specializirane programe (floortime, snoezelen, bazalna stimulacija …). Pomemben je izbor prilagojene opreme v oddelkih, prilagoditve tehničnih pripomočkov, aplikacija drobnih ortotskih pripomočkov. Sodeluje se z logopedsko službo s ciljem ustrezne individualne obravnave otrok in mlajših učencev z motnjami pri komunikaciji.
Tudi slepi in slabovidni učenci so vključeni v kombinirane oddelke. Učitelji se povezujejo s specializiranimi ustanovami, da bi jih ustrezno podprli. Pomembno je vključevanje učencev v širšo okolico, saj tako urijo socialne veščine, ki so zanje izjemno pomembne.
Gibalno oviranim učencem so pri mobilnosti v pomoč tudi sošolci brez gibalne oviranosti; med učenci namreč krepimo zaznavanje potrebe po pomoči drugemu. Ponujeno izjemno okolje, naravo, se izkorišča kot naravni učni pripomoček, ki je dostopen in prilagojen vsem učencem. Pri delu s težko gibalno oviranimi učenci s težjo in težko motnjo v duševnem razvoju ter učenci s kombiniranimi motnjami so zelo uporabni pristopi in tehnike senzomotorne ter bazalne stimulacije. Le-te so usmerjene neposredno na telesno in čutno zaznavanje ter doživljanje samega sebe in sveta.
Za učence s čustvenimi in vedenjskimi motnjami poleg osebnega vzgojno - izobraževalnega načrta se pripravlja tudi podporne programe s prilagojeno organizacijo dela zaposlenih. Programi se pogosto vrednotijo, prilagajajo in dopolnjujejo. Učitelji se povezujemo z drugimi strokovnimi sodelavci, predvsem s psihološko službo, ki redno sodeluje pri izvajanju teh programov. Pomembno je tudi partnersko sodelovanje s svojci, saj je enoten in celovit pristop in izvedba načrtovanih vsebin, pogoj za napredek učenca. Pomembno je urejeno in prilagojeno okolje, primerna oprema učnih ter bivalnih prostorov je nepogrešljiva.
Za učence z avtizmom je VIZ proces podprt z ustreznimi pristopi in metodami dela. Skladno z načrtom dela celotne skupine se stremi k vedno bolj pogostem vključevanju v širše okolje (uporaba javnega prevoza, obisk knjižnice, nakupi, obisk gledaliških predstav, kina …). Druženje s terapevtskim psom v znanem okolju je le ena izmed vsebin, ki razveseljuje učence, vključene v CUDV Draga.
Starejši učenci oz. dijaki in študentje, kot bi jih lahko imenovali, stopnje učenja za življenje in delo s predpisanim praktičnim delom opravljajo dela in naloge pomočnika v strežbi, pomočnika v kuhinji. Znanje lahko nadgrajujejo tudi v inkluzivnih okoljih, v gostilni Druga violina, kjer enakovredno opravljajo dela omenjenih poklicev. Nadaljuje se tudi z delom v čebelnjaku, seznanjajo se z medovitimi rastlinami ter medenimi izdelki. Učenci so vse bolj vešči pri opravilih v senzornem vrtu ter pokritem rastlinjaku, kjer skrbijo za sadike in druge rastline. Prav tako skrbijo za zelene površine in ostalo okolico ter domače živali. Načrtuje se tudi izvedbo praktičnega dela za pomočnika frizerja.
Ko že govorimo o šoli po meri posameznika, je potrebno vsekakor omeniti gibanje samozagovorništva, ki zajema tudi dejavno državljanstvo in udeležbo posameznika v družbi. Ob tem lahko oseba z lastno voljo vpliva na svoj položaj in položaj drugih ljudi, doseže pogoje za dobro počutje in varnost v kateri koli skupnosti. Posameznik tako lahko svoje potrebe in interese uresničuje na vseh področjih družbenega delovanja. Vsak učeči se državljan ima možnost in moč, da sooblikuje in vpliva na tisto področje življenja, kjer je koristen zase in za druge. Hkrati uveljavlja svoje pravice. Vsebine dejavnega državljanstva ponujajo učenje veščin ter pridobivanje spretnosti za opravljanje državljanskih obveznosti.
Iz navdenega je razvidno, da so v šolo v CUDV Draga vključeni učenci, ki so si med seboj zelo različni. Njihova močna področja so različna, tudi njihove ovire so različne. Vsem pa je potrebno ponuditi znanje za dostojno in čim bolj neodvisno in predvsem srečno življenje.

Barbara Hegedüš, prof. def.,
vodja organizacilske enote za in mladostnike,
CUDV Draga

Ljudje s posebnimi potrebami (December 2016)

- Pestrost družbe ustvarja njena različnost

- Zaposlovanje oseb z motnjo v duševnem razvoju

- Postopek sprejema v CUDV

- Šola kot orodje za življenje po meri posameznika

- Staranje pri osebah z motnjo v duševnem razvoju

- Kdo so ljudje s posebnimi potrebami


Ta stran pripada Tiskovni agenciji MOREL. Vse pravice pridržane
© Copyrighted design and content. All rights reserved