Strokovna zdravstveno vzgojna revija

V zobozdravstvu poznamo različne oskrbe posameznih zob in defektnih zobnih lokov. Posamezni zobje so največkrat prizadeti zaradi zobnega kariesa ali mehanskih poškodb, redkeje zaradi prirojenih anomalij. Za manjše okvare posameznih zob poskrbi restavrativna oziroma konzervativna stomatologija. Za bolj prizadete zobe in za nadomeščanje manjkajočih zob zaradi ekstrakcij, izgube zaradi parodontalne bolezni ali poškodb pa je odgovorna stomatološka protetika. 6

Oskrba posameznega zoba in nadomeščanje manjkajočih zob


Edini način konzervativne oskrbe karioznih zob v stranskem področju so bile včasih amalgamske plombe, v sprednjem vidnem področju pa že dolgo prevladujejo plombe iz belih materalov. Amalgam v transkakninem področju danes zaradi neestetskega videza in vsebnosti živega srebra vedno bolj izpodrivajo beli materiali – kompozit, ki so se uveljavili še posebno z uvedbo adhezije t.j. kemične vezave med kompozitom in dentinom. Zobozdravnik s tem materialom lahko oskrbi pacientov zob po direktni metodi, tako, da plombo naredi v ustih. Lahko pa uporabi tudi indirektno tehniko: odtisne prepariran defekt v zobu z odtisnim materialom in nato zobotehnik naredi kompozitno plombo na mavčnem modelu v laboratoriju. Tak izdek nato zobozdravnik s posebnimi kompozitnimi cementi prilepi v zob. Višji nivo estetske in funkcionalne oskrbe stranskih zob, v primerjavi z amalgamom ali kompoziti, predstavljajo porcelanske plombe – inleji. Izdelujemo jih le po indirektni metodi, primerna temu je tudi cena. Ker je porcelanski material zelo podoben zobni substanci, lahko s to tehnologijo restavriramo defektni zob tako, da ni vidne razlike med zobom in umetnim materialom, kar je seveda cilj vsake estetske oskrbe. Ustvarjalna in umetniška nagnjenja zobotehnika pridejo v takih primerih najbolj do izraza, kar velja tudi za vse druge estetske zobne nadomestke.
Zavarovalnica po sedanjih kriterijih za konzervativno oskrbo stranskih zob krije stroške za amalgamske plombe, za sprednje zobe pa za kompozitne – bele plombe. Po kriterijih zavarovalnice je bela plomba na stranskih zobeh nadstandardna storitev, zato mora pacient razliko v ceni med amalgamom in kompozitom doplačati. Porcelanska plomba (inlej) je v celoti samoplačniška, ker je to strokovno in tehnološko najzahtevnejši način oskrbe posameznega zoba. Glede trajnosti med materiali ni bistvenih razlik. Za materiale, ki jih krije zavarovalnica, je v vseh primerih trajnostna doba tri leta.

PROTETIČNA OSKRBA

Če je kariozni defekt na sprednjih zobeh velik ali je zob celo odlomljen, se odločimo za protetično oskrbo. Danes lahko restavriramo manjkajočo zobno substanco adhezijsko s kompozitom ali z lepljenjem porcelanskih faset (estetskih lusk) na obrušeno ploskev zobne krone. Tehnologija izdelave porcelanskih faset je enaka kot pri izdelavi porcelanskih plomb, le da je še bolj poudarjen estetski vidik. Pri mankajočih vogalih sprednjih zob uporabimo kompozite z različno prosojnostjo, da dobimo čim bolj naravni videz. Kadar so grizni robovi sekalcev v celoti odbiti, se zaradi večjih griznih obremenitev pogosteje odločimo za porcelanske fasete, ki so izdelane v zobotehničnem laboratoriju in nato v ordinaciji adhezijsko cementirane. Večje odlome zobne krone ob prisotnosti plomb ali kariesa oskrbimo s porcelanskimi prevlekami, ki so izdelane po enakih indirektnih tehnikah.
Prevleka je fiksnoprotetično sidro iz umetnega materiala, ki obrušeni zob prekriva v celoti. Možni materiali so: akrilat, kompozit, porcelan, kovine, kombinacija kovine in kompozita ali porcelana, t.i. fasetirana prevleka. Kovine, ki jih uporabljamo, so plemenite, neplemenite ali titan. Pri izbiri zlitine dajemo prednost biokompatibilnosti in korozijski obstojnosti. Ta dva pogoja najbolj izpolnjujejo zlate dentalne zlitine in titan. Glede mehanskih lastnosti so neplemenite zlitine enakovredne, lahko so celo trdnejše od plemenitih, predvsem pa so cenovno bolj sprejemljive. Naravni videz zoba oziroma njegov estetski videz v obliki in barvnih niansah zagotavljajo umetni fasetirni materiali (kompoziti ali porcelani). V primeru odlomljene zobne krone avitalnega in zdravljenega zoba oskrbimo koreninski kanal z zatičkom, kronski del pa z nazidkom, kar predstavlja neke vrste armaturo zoba. Za prevleko izberemo eno od navedenih metod.

PROTEZA

Razen posamičnih prevlek, izdelanih po različnih metodah, je osnovna dejavnost protetike nadomeščanje manjkajočih, tako ali drugače izgubljenih zob. Proteza je osnovno sredstvo, ki nadomesti izgubljeni del telesa, tako je tudi v zobozdravstvu. Zobno protezo imenujemo snemljive zobe. Delno ali totalno protezo si pacient sname iz us, kadar želi oziroma kadar je to potrebno iz higienskih razlogov, medtem ko je most ali mostiček zobni nadomestek oz. protetično delo, ki je trajno fiksirano na zobe nosilce. V primeru, ko je vrzel, kjer zobje v čeljusti manjkajo, omejena na vsaki strani z zobmi, ki so po strokovnih kriterijih ustrezni nosilci, pacienta oskrbimo s fiksnoprotetičnim mostičem. Osnovne značilnosti takega mostiča so: cementiran je na zobe nosilce, grizne sile se prenašajo preko kovinske konstrukcije na zobe nosilce, je v pasivnem stiku s sluznico čeljustnega grebena, z obzobnimi tkivi in jezikom. Osnovno gradivo za protetične mostove so dentalne zlitine za ulito kovinsko ogrodje, ki daje potrebno trdnost, ogrodje pa za estetski videz fasetiramo z ustreznimi kompozitnimi materiali ali porcelani. Nove sodobne tehnologije že omogočajo izdelavo mostičev tudi brez kovinskega ogrodja ob nekaterih izpolnjenih zahtevah. Zahteven problem v protetiki so različne poškodbe zob vidnega področja, kjer gre pogosto tudi za izbitje enega ali več zob. Kadar replantacija izbitega zoba ni mogoča ali da bi s klasično protetično oskrbo preveč radikalno posegli v zdravo zobno substanco sosednjih intaktnih zob, se odločimo za implantnoprotetične rešitve, kar pa je že druga tema. Začasna rešitev pri taki izgubi zob je navadno s snemna proteza, ki premosti časovno fazo celjenja. Uporabimo lahko tudi začasne adhezijske mostičke iz stelitov (skeletirani most ali most Maryland) ali lepljene mostičke na inlejih iz laboratorijskega kompozita in steklenih vlaken. Trajno fiksnoprotetično oskrbo izdelamo na spontano zaceljenih tkivih ali na kirurško pripravljenih tkivih. Estetske indikacije vse pogostoje zahtevajo pripravo mehkih in trdih tkiv, ki vključujejo oralno-, parodontalno- in implantno-kirurške postopke.

MOSTIČEK

Glede na razporeditev vrzeli in zob nosilcev lahko naredimo tudi več mostičev v eni čeljusti ali t.i. totalni most, ki vključuje kot nosilce vse obstoječe zobe ene čeljusti. Pri zobnih statusih, ki niso določeni v pravilih zavarovalnice, so pacienti samoplačniki. Tudi porcelan za fasetiranje prevlek ali mostov je nadstandardni material. Po merilih zavarovalnice je trajnostna doba fasetirane prevleke in mostička sedem let.
Protetično oskrbo zahtevnejših primerov, kot so znižani griz, okluzijske anomalije, močno poškodovani in številni manjkajoči zobje imenujemo oralno rehabilitacijo. Največkrat je treba oskrbeti večino ali pa vse zobe v obeh čeljustih ter določiti in vzpostaviti nove medčeljustne odnose za normalno delovanja stomatognatega sistema, s poudarkom na funkciji in estetiki. Pred nami je zahtevna naloga, kako doseči estetski videz ne samo zobnih lokov, ampak harmonijo s celotnim obrazom. Taka oskrba največkrat poteka ob sodelovanju specialistov še drugih stomatoloških strok: parodontologa, ki sanira prizadeta obzobna tkiva, endodonta, ki zdravi ali ponovno zdravi zobne korenine, oralnega kirurga, ki opravlja manjše operativne posege npr. apikotomije in dograditve tkiv, in ortodonta, ki korigira položajne nepravilnosti zob.
Za krajše časovno obdobje (teden, mesec), ko pacient čaka na izgotovitev protetičnega izdelka, mu naredimo provizorij. To so začasne prevleke iz plastičnih materialov, ki termično in mehansko zaščitijo obrušene zobe in hkrati zagotavljajo funkcijo in sprejemljiv videz zobovja. Pri zahtevnih protetičnih oskrbah, ko je treba izvesti pripravljalne postopke, izdelamo pacientu dolgotrajni provizorij, ki je lahko v ustih tudi več mesecev. Stroškov provizorija oziroma začasne oskrbe zavarovalnica ne krije.
Če je pri zmanjšanem številu zob njihova razporeditev taka, da izdelava mostiča ni možna, pacientu svetujemo izdelavo delne snemne proteze. Že dolgo velja, da mora biti osnova (baza) snemne proteze kovinska, ker omogoča dobro sidrenje, primerne obremenitve nosilnih zob, pa tudi odnos proteze do obzobnih tkiv je ugodnejši kot pri akrilatnih protezah z žičnimi zaponami. Razen v primerih, določenih v pravilih zavarovalnice, morajo pacienti kovinsko bazo doplačati kot nadstandarden material. Trajnostna doba take proteze je sedem let.
V brezzobi čeljusti nadomeščamo zobe s totalno protezo. V tem primeru zavarovalnica krije osnovno izvedbo proteze iz akrilata. Porcelanske zobe mora pacient doplačati, prav tako vse druge postopke, ki prispevajo k višji kvaliteti izdelka. Pacient je upravičen do nove totalne proteze na stroške zavarovalnice vsakih pet let.
Klinično delo protetika je poleg načrtovanja delovnih postopkov in konstrukcij priprava zob nosilcev za prevleke. Z brušenjem zob z različnimi svedri preoblikujemo zobe v tako obliko, ki jo narekuje posamezna vrsta prevleke. To je odgovorno in zelo natančno delo, kajti od kakovosti preparacije zob je bistveno odvisna trajnost zob nosilcev in s tem protetičnega izdelka. Enak pomen ima klinično odtiskovanje, s katerim prenesemo delo v zobotehnični laboratorij. Zobotehniki morajo imeti poleg tehničnega znanja še občutek za estetiko, da lahko izgotovijo kakovosten protetični izdelek.
Vzdrževanje higiene je pri snemnih protezah bistveno lažje kot pri fiksnih konstrukcijah, ki lahko predstavljajo posebne težave. Danes so na voljo zobne nitke za čiščenje pod členi, obstajajo tudi posebne t.i. interdentalne ščetke, oblikovane tako, da omogočajo čiščenje težko dostopnih površin mostiča. Natančna ustna higiena in redni obiski pacientov pri zobozdravniku so najboljša preventiva za ohranitev zdravih oziroma saniranih zob. Kadar je potrebna protetična oskrba, mora biti pacient seznanjen o vseh možnih metodah in materialih, ki jih ponuja sodobna stroka. Prav tako mora izvedeti, kakšno oskrbo krije zavarovalnica, kakšne ne, in za katere materiale so potrebna doplačila. Ustrezna in zadostna komunikacija med zobozdravnikom in pacientom lahko odpravi marsikateri nesporazum in nezadovoljstvo. Sodobna protetika daje pacientom veliko možnosti, tako pri vrstah protetičnih rešitev kot pri izbiri materialov, zato ni razlogov, da pacienti dandanes ne bi imeli lepega in zdravega nasmeha.

Doc.dr. Igor Kopač, dr.dent.med., spec. stomatološke protetike
Center za fiksno protetiko in gnatologijo, Katedra za stomatološko protetiko,
Medicinska fakulteta, Ljubljana