Vsaka oseba z odkrito sladkorno boleznijo ali visokim tveganjem za razvoj sladkorne bolezni je v Sloveniji vključena v proces edukacije na ustrezni ravni zdravstvenega varstva. Na primarni ravni je to v okviru ambulante družinske medicine in zdravstvenovzgojnih centrov oz. centrov za krepitev zdravja, na sekundarni ravni v diabetološki ambulanti, na terciarni ravni pa gre za edukacije, opravljene v okviru bolnišničnega zdravljenja. V ambulanti družinske medicine ima pomembno vlogo prvega informiranja in podajanja kratkih informacij prav diplomirana medicinska sestra. V zdravstvenovzgojnih centrih in centrih za krepitev zdravja so zaposlene diplomirane medicinske sestre, ki so pridobile ustrezna specialna znanja za vodenje strukturiranih delavnic za krepitev zdravja za odrasle in dodatna znanja za vodenje delavnic, povezanih z obravnavo oseb s povišanim krvnim sladkorjem.
EDUKACIJA LJUDI S SLADKORNO BOLEZNIJO
Izraz edukacija je preveden iz angleške besede »education«, ki pomeni izobraževanje. Edukacija se je sprva zelo dobro zasidrala prav na področju obravnave oseb s sladkorno boleznijo, vedno pogosteje pa izraz zasledimo na vseh zdravstvenih področjih, kjer bodisi zdravnik ali diplomirana medicinska sestra (zdravstvenik) svetuje, informira ali poučuje osebo z določenim kroničnim obolenjem. Vloga edukatorja osebam s sladkorno boleznijo je kompleksna. Poleg podajanja informacij v skladu z aktualno stroko je edukator ključni motivator za spremembo nezdravih življenjskih vzorcev v optimalnejše navade in vzorce.
V Slovenskih smernicah za klinično obravnavo sladkorne bolezni tipa 2 (2022) so v poglavju Edukacija zapisana priporočila o dostopnosti edukacije vsem osebam s sladkorno boleznijo in vsem z visokim tveganjem za nastanek le-te. Čeprav je glavno vodilo, da naj bo edukacija dostopna ves čas zdravljenja, pa so ključne točke ob postavitvi diagnoze, ob poslabšanju bolezni, spremembi terapije ali spremembi življenjskega sloga. Vedno je edukacija omogočena tudi, kadar izrazijo željo po njej osebe same ali njihovi svojci.
Edukacija osebi s sladkorno boleznijo omogoča pridobitev znanj in veščin, ki so potrebni za dobro vodenje bolezni. Učenje predstavlja vseživljenjski proces. Na podlagi pridobljenih znanj in lastnih izkušenj pa lahko oseba s sladkorno boleznijo krmari čez vse ovire in prepreke, ki jih prinaša kronična bolezen. V edukacijo je pomembno vključiti tudi svojce oseb s sladkorno boleznijo.
STROKOVNE PODLAGE ZA INFORMACIJE
Vse informacije, ki jih prejme oseba s sladkorno boleznijo, temeljijo na strokovni podlagi in so bile za izvajalce edukacij na sekundarni in terciarni ravni prvič združene v Kurikulumu za edukacijo o oskrbi odraslih bolnikov s sladkorno boleznijo. Kurikulum je nastal leta 2012 z namenom, da poenoti vsebine, jih sistematično razvrsti in zajame vse ključne elemente, ki jih zasledimo v andragoškem procesu, kot so opredelitev učne ure, ciljne skupine, vsebino posamezne učne ure in njene cilje, na kakšen način, s kakšnimi pripomočki in s kakšno metodo dela bo podana obravnavana vsebina. Kurikulum zajema 37 različnih vsebin, preko katerih udeleženec edukacije sistematično spoznava naravo sladkorne bolezni in aktivnosti, ki jih je treba poznati za dobro vodenje bolezni.
Poti vodenja oseb z na novo odkrito sladkorno boleznijo so bile z vsakimi novimi smernicami jasneje postavljene, s konkretnimi akcijskimi načrti na posamezni ravni zdravstvenega varstva. Najnovejše slovenske smernice za klinično obravnavo sladkorne bolezni so izšle v letu 2022.
Ključno je, da so na vseh nivojih zdravstvenega varstva podane enake informacije vseh zdravstvenih strokovnjakov (npr. diplomirana medicinska sestra, zdravnik, diplomirani dietetik itd.). Poleg izdanega kurikula leta 2012 so Priporočila o prehrani in telesi dejavnosti ob sladkorni bolezni tipa 2 leta 2020 doprinesla k poenotenju podajanih informacij v okviru edukacije o nefarmakološkem načinu zdravljenja bolezni na vseh ravneh zdravstva. Prav nefarmakološki ukrepi so namreč pomemben del dobrega vodenja sladkorne bolezni skozi celotno življenje osebe s sladkorno boleznijo, kljub po potrebi predpisanim paralelnim farmakološkim ukrepom.
SAMOOSKRBA OSEB
K samooskrbi oseb s sladkorno boleznijo pomembno prispevajo tudi društva in laični svetovalci, ki v sklopu zagovorništva ponudijo oporo osebi s sladkorno boleznijo in njihovim svojcem ter omogočajo deljenje izkušenj in dobrih praks. Čeprav je epidemično stanje kar korenito spremenilo naše navade in želje po sodelovanju v različnih društvih, pa nas bo čas ponovno pripeljal do tega, kako ključni so medsebojna pomoč, razbremenilni pogovor in dobra volja, ki smo jih deležni v takih okoljih.
Poti edukacije od odkritja sladkorne bolezni oz. motene tolerance za glukozo in/ali mejne bazalne glikemije so jasne. Osebi, ki ji je bila odkrita sladkorna bolezen v okviru obravnave v ambulanti družinske medicine (v nadaljevanju ADM) glede na izvide plazemske glukoze na tešče in/ali glikiranega hemoglobina HbA1c, je nudena kratka edukacija pri diplomirani medicinski sestri v ADM. Namen in cilj diplomirane medicinske sestre je, da prepozna stopnjo motiviranosti osebe z odkritim povišanim krvnim sladkorjem in določi druge prisotne dejavnike tveganja, ki so morda pri osebi še prisotne (npr. povišana telesna teža, povišan krvni tlak, povišan holesterol, premalo redne telesne aktivnosti, težave s spopadanjem s stresom itd.). V skladu s smernicami in priporočili osebo z odkrito sladkorno boleznijo usmeri v ustrezne delavnice v zdravstvenovzgojni center oz. center za krepitev zdravja, ki so vezane na sladkorno bolezen in eventualno tudi druge dejavnike tveganja.
IZVAJANJE TREH DELAVNIC V ZVC
V zdravstvenovzgojnih centrih (ZVC) in centrih za krepitev zdravja (CKZ) se izvajajo tri različne delavnice na temo povišanega krvnega sladkorja.
Prva delavnica je Zvišan krvni sladkor, ki je enkratna 90-minutna delavnica, namenjena vsem osebam, ki jim je bila v procesu diagnostike v ADM odkrita mejna bazalna glikemija (MBG – plazemska glukoza na tešče je bila med 6,1 in 6,9 mmol/l) in/ali motena toleranca za glukozo (MTG – osebe, ki so imele ob oralnem glukoznem tolerančnem testu oz. OGTT izvid po 120 minutah od 7,8 do 11,0 mmol/l) (Slovenske smernice za klinično obravnavo sladkorne bolezni tipa 2, 2022). Delavnico v ZVC ali CKZ izvaja diplomirana medicinska sestra. Poglavitne vsebine, ki so v tej delavnici zajete, pa so fiziologija delovanja trebušne slinavke in upad funkcije izločanja hormona inzulina ter kaj lahko storimo za odložitev pojava sladkorne bolezni, kot so na primer več gibanja, uravnotežena zdrava prehrana in znižanje prekomerne telesne teže (Priročnik za izvajanje delavnice Zvišan krvni sladkor, 2017).
Delavnica Sladkorna bolezen tipa 2 je namenjena vsem osebam, ki jim je bila na novo odkrita sladkorna bolezen. Časovni obseg trajanja delavnice je 90 minut in jo izvaja diplomirana medicinska sestra v ZVC oz. CKZ. Vsebinski okvir delavnice je spoznati teoretične vsebine, kot so pomen delovanja trebušne slinavke, inzulina in drugih tkiv za normalno presnovo, vpliv prehrane na nivo krvnega sladkorja, pomen nefarmakoloških ukrepov za dobro vodenje bolezni in presejalne metode za zgodnjo diagnostiko kroničnih zapletov, povezanih s sladkorno boleznijo. V sklopu praktičnih vsebin in veščin pa udeleženci delavnice Sladkorna bolezen tipa 2 prepoznavajo verodostojne informacije, razumejo proces spreminjanja navad, načrtujejo lastne oprijemljive in dosegljive cilje v procesu spreminjanja nezdravih navad ter možnosti, ki jih ponuja lokalno okolje za podporo pri vodenju bolezni (npr. društva).
Za dobro vodenje sladkorne bolezni je treba pridobiti kar nekaj znanja. S tem namenom je nastala delavnica S sladkorno boleznijo skozi življenje, ki osebam s sladkorno boleznijo ponudi poglobljeno znanje od teoretičnih vsebin do praktičnih, ki se nanašajo na spreminjanje navad. Delavnica vključuje pet srečanj po 90 minut, ki jih izvede diplomirana medicinska sestra. V sklopu te delavnice se pridružijo tudi drugi zdravstveni strokovnjaki, kot so specialist družinske medicine, farmacevt in edukator iz diabetološke ambulante.
EDUKACIJA OB DIABETESU
Edukacijo na sekundarni in terciarni ravni izvajajo pretežno diplomirane medicinske sestre s specialnimi znanji za obravnavo oseb s sladkorno boleznijo. S pridobitvijo ustreznih specialnih znanj so edukatorji na sekundarni in terciarni ravni kompetentni za vsa svetovanja o nefarmakološkem zdravljenju ter edukacijo ob predpisu farmakološkega načina zdravljenja (tablete, inzulin). Edukatorji s sekundarne ravni, ki so pridobili naziv edukator mentor, pa izvajajo mentorstvo izvajalcem na primarni ravni ter skrbijo za povezovanje primarne in sekundarne ravni.
Zdravstveni dom Ljubljana