Materino mleko in dojenje imata toliko prednosti, da se sodobne matere in njihovi partnerji zaradi njih odločajo za dojenje svojih otrok. Vse hranilne in zaščitne snovi v materinem mleku so v takem razmerju, kot je potrebno otroku. Ni ga mogoče zamenjati z ničimer drugim. 3

Prednosti materinega mleka in dojenja


Prednosti za otroke so zaščita pred črevesnimi okužbami, vnetji srednjega ušesa in virusnimi okužbami, vsebnost živih celic v mleku prispeva k obrambi otrokovega organizma pred klicami, ustrezna sestava mleka glede na nenasičene maščobne kisline, sladkor, holesterol in kalorije, manj nenadnih nepričakovanih smrti dojenčkov in kasneje v življenju manj alergij, sladkorne bolezni in manjša obremenitev ledvic.

Prednosti za matere

  • Boljše krčenje maternice po porodu.
  • Hitrejša normalizacija telesne teže.
  • Več časa za druge člane družine.
  • Daljše obdobje neplodnosti.
  • Manj karcinoma dojk, ovarijev in vratu maternice v kasnejšem življenjskem obdobju.

Prednosti za družino in družbo

  • Ekonomske - prehrana doječe matere je cenejša kot nadomestki za njeno mleko, ki bi jih morala kupovati.
  • Manj stroškov in težav z zdravljenjem dojenèkov.
  • Manj neustreznega hranjenja s slabo izdelanimi ali pripravljenimi nadomestki.
  • Več zdravih in zadovoljnih parov mati otrok.
  • Manjša ekološka obremenitev okolja zaradi proizvodnje umetne hrane in priprave nadomestkov za materino mleko.
ODLOČITEV ZA DOJENJE

Dojenje bo uspešnejše, če se mati odloči za to, v nosečnosti oziroma, ko načrtuje nosečnost. Za dojenje naj se odloči tudi partner. O tem naj se pogovorita in razčistita morebitne dileme. Dojke bodo za določen čas prevzele vlogo prehranjevalnega organa, vendar to ne ovira spolnega življenja partnerjev. Matere, ki so se odločile za dojenje med nosečnostjo in jih je pri tem podpiral tudi partner, so uspešneje dojile kot tiste, ki niso sprejele take odločitve ali jih partner pri tem ni podpiral. Po odločitvi je pomemben načrt dojenja. Dojenje naj bo edina možnost prehranjevanja otroka prvih šest mesecev, načrtovati je mogoče dojenje podnevi in ponoči, skupno bivanje z otrokom, vključevanje partnerja in drugih članov, ki naj opravijo druga dela v gospodinjstvu. Mati bo pazila na to, da bo ohranila energijo in motivacijo za dojenje otroka. Vse drugo je manj pomembno.
Mati naj na dojenje pripravi poleg partnerja tudi druge družinske člane, predvsem starejše otroke, da ne bi postali ljubosumni. Za pripravo starejših otrok priporočamo na primer pogovore, ogledovanje fotografij, ko je bil tudi starejši dojen, slikanic na to temo, zglede iz sosedstva in podobno.


Doječa ženska potrebuje pomoč na treh področjih:

  • čustveno pomoč ali podporo,
  • gospodinjsko pomoč (pri kuhanju, kupovanju, čiščenju) in skrb za starejše otroke,
  • pomoč strokovnjaka pri tehniki dojenja.

Pomagajo lahko mož/partner, prijateljica, družinski člani, zdravnik, medicinska sestra, člani podporne skupine za dojenje. Pomembno je, da so resnični zagovorniki dojenja in da ne svetujejo prehitrega hranjenja s stekleničko.


PRIPRAVA NA DOJENJE, TELESNA HIGIENA IN NEGA DOJK

Mati naj že v nosečnosti skrbi za svoje zdravje kot celoto telesnega, duševnega, socialnega, čustvenega, miselnega in duhovnega dogajanja. Priporočamo zdrav življenjski slog in čim manj obremenitev.
Priprava dojk se začne med nosečnostjo, vendar ne zahteva posebnih dejavnosti. Dojke med nosečnostjo dozorijo in po porodu prevzamejo svojo vlogo. Posebna priprava prsnih bradavic ni potrebna. Večina žensk ima primerne bradavice za dojenje, matere naj si zaradi oblike bradavic ne delajo skrbi. Za 10 do 20 odstotkov žensk so značilne manjše anatomske nepravilnosti, denimo ploščate in ugreznjene bradavice, ki bi lahko motile dojenje, ker jih otrok težje zagrabi in sesa. Priprava na dojenje pri udrti in tudi ploščati bradavici je nošenje t.i. oblikovalcev bradavic, čeprav se pri mnogih ženskah proti koncu nosečnosti ali ob pričetku dojenja bradavice same obrnejo navzven. Oblikovalec bradavice nosi ženska pod modrcem ves čas, posebno zadnje tri mesece nosečnosti; ta priprava ima obliko školjke z odprtino na vrhu. Če je treba ga lahko nosi še po porodu. Prilega se na dojko in zaradi pritiska sili bradavica navzven skozi odprtino. Podoben učinek lahko dosežemo tudi, če modrcu izrežemo odprtine na mestih za bradavice in zato izstopijo.
Pomembno je, da mati vzdržuje telesno higieno, priporočljivo je vsakodnevno prhanje.Po porodu naj bradavic posebej ne umiva, posebno naj se izogiba mila. V ženskem mleku je toliko zaščitnih snovi, ki ščitijo otroka pred okužbami, da lahko velja, da je tudi zaščitena bradavica. Izredno pomembno pa je umivanje rok pred vsakim dojenjem in tudi po vsakem nečistem opravilu, saj so roke najpogostejši prenašalec najrazličnejših okužb in torej tudi prenosa infekcij na bradavice.

TEHNIKA DOJENJA

Pravilna tehnika dojenja je najpomembnejši dejavnik uspešnega dojenja in preprečevanja težav. Ob pravilnem pristavljanju in položaju se pri materah ne pojavijo ragade, bolečine, zastoji mleka in druge težave. Dojenje lahko velja za pravilno, če poteka brez težav za mater in otroka. Torej so lahko pravilne različne izpeljave, vendar je najprej treba poznati osnove, da se lahko razvije samostojen slog dojenja. Mati in otrok se lahko hitro prilagodita in naučita, vendar sta vaja in pozornost vedno potrebni. Vsaka mati bo pri dojenju sama ugotovila, kateri položaj je zanjo in otroka najboljši (sede, leže) in naj udobnejši.
Ko se mati pripravlja na dojenje in se namešča v položaj, je pomembno, da se vpraša:

  • Ali mi je resnično udobno (težko bo namreč dojiti, če bo boleč hrbet, vrat, rama...)?
  • Ali me bo kaj motilo?
  • Ali je otrok dovolj blizu ali lahko udobno doseže dojko?
  • Kako bo otrok zagrabil bradavico, ne da bi jo poškodoval?

Položaj leže
Priporočljiv je po porodu in še nekaj dni kasneje. Leže dojijo matere tudi v kasnejših obdobjih, predvsem ponoči. Najbolje je, da mati leži na boku, z blazinami podprta pod glavo in za hrbtom. Tudi otrok je na boku, tesno ob njej in podprt z blazino in/ali materino roko. Pravimo, da naj se dotikata trebuh na trebuh. Če se mati želi obrniti na drugi bok, da bi otroka pristavila k drugi dojki, naredi to preprosto tako, da si otroka položi na trebuh, se z njim prekotali na drugi bok in si uredi položaj za dojenje iz druge dojke.

Položaj sede
Mati naj sedi udobno, vzravnano - tako so bradavice v najboljšem položaju, vodoravno naprej, da jih otrok najlažje zagrabi. Če je mati zleknjena nazaj, so bradavice usmerjene navzgor, če se sklanja naprej, so bradavice usmerjene navzdol, kar otroku otežuje, da bi dobro zagrabil bradavico.
Mati naj sedi na stolu z naslonjalom in ima z blazinami podprt hrbet. Noge so udobno, s celim stopalom na tleh in kolena nekoliko višje od naročja. To lahko dosežemo s pručko, na katero položi noge, če je stol previsok. Roke in otroka ima podprte z blazino, da je bližje dojki. Sedenje na robu postelje je lahko neudobno, vsaj z eno nogo naj se opira na tla.

Položaj otroka
Dojenček je tesno poleg matere, dotikata se s trebuhoma. Dojenčkovo uho, rama in bok morajo biti v isti ravni liniji. Glava je više od želodca.
Otrok je podprt z blazinami in/ali materinimi rokami, glava počiva v pregibu materine roke, usta so pred bradavico in v njeni višini. Z isto roko mati objema tudi otrokovo telo in ga drži obrnjenega proti sebi.
S prosto roko mati podpira dojko. S prsti jo podpre od spodaj, palec pa je na zgornji strani dojke, vendar naj ne pritiska bradavičnega kolobarja. Temu pravimo prijem "C". Pri zelo velikih dojkah priporočamo njihovo podporo, tako dobi bradavica primernejšo obliko in otrok jo lažje zagrabi. Dojke je mogoče podpreti tudi z večjo ruto ali šalom iz mehkega blaga, ki si ga mati priveže okoli vratu in v zanko namesti dojko.

Namestitev otroka k dojki, vzpostavitev dojenja Ko je položaj pripravljen, se mati z bradavico dotakne dojenčkove ustnice. Sedaj bo otrok široko odrl usta (kot da bi zazehal), jezik bo porinjen navzdol in navzven. Bradavico usmerimo naravnost proti zgornji ustnici in otroka na hitro pritisnemo k dojki. Ne prinašamo dojke k otroku, ampak otroka k dojki! Zagrabiti mora večji del bradavičnega kolobarja, ker bo tako lažje izpraznil “rezervoarje” mleka. Bradavica bo dovolj globoko v ustih, jezik, spodnja čeljust in brada prideta globoko pod dojko in tako tudi brada, ki se dotika dojke, pomaga pri dojenju. Dojenčkova brada in konica nosu se dotikata dojke. Spodnja ustnica je zavihana navzven, in če jo odmaknemo, vidimo jezik, ki je pod bradavico in se ji tesno prilega. Ko je otrok pravilno zagrabil bradavico, začne močno ritmično sesati. Težav z dihanjem ni. Sesa do sitosti in potem spontano popusti prijem dojke. Pri pravilnem dojenju se vidijo gibi ritmičnega sesanja, gibi požiranja, kar lahko tudi slišimo, in premikanje ušes v ritmu sesanja. Časa sesanja ne določamo, saj ni poškodb bradavic, če je otrok pravilno pristavljen. Pomembno je, da pri odstavljanju otroka ne "odtrgamo" od dojke, ampak to naredimo z vstavitvijo prsta med dojko in otrokova usta. Mati porine mezinec med otrokov ustni kot in bradavico in rahlo pritisne na dojko. S tem je prekinjeno sesanje. Prijem bo popustil brez škode ali okvare bradavice. Z enakim prijemom odstavimo otroka, če je nepravilno zagrabil bradavico, in pristavljanje ponovimo.
Pred začetkom pristavljanja lahko mati s prsti iztisne nekaj kapljic mleka, da postane bradavica vlažna in bolj pokončna. V nekaterih primerih je pristavljanje lažje, če mati med prsti (kot rahla krožna masaža, kot svaljkanje) oblikuje bradavico, areolo in spodaj ležeče tkivo v primerno obliko, da se otrok lažje “prisesa”. Dojko pri tem podpira s spodnje strani.

NE POZABIMO NA KUPČEK

Potem ko je otroka odstavimo, ga postavimo navpično pokonci, da se mu izpahne zrak iz želodca (podre kupček). Seveda je treba otroka pri tem podpirati, posebno njegovo glavico. Podiranje kupčka omogočimo tudi, če otroka prestavimo od ene k drugi dojki. Podiranje kupčka je nujno v prvih mesecih otrokovega življenja. S tem izprazni zrak iz želodca in ta zrak ne potuje po celi prebavni poti, manj je krčev in napenjanja.
Po opravljenem hranjenju in podiranju kupčka položimo otroka na ležišče na desni bok ali na hrbet. S tem dosežemo lažji prehod hrane in zmanjšamo možnost regurgitacije in s tem aspiracije hrane.
V zgodnjem obdobju dojenja (prvi tedni) svetujemo pri vsakem obroku dojenje iz obeh dojk, predvsem zaradi boljše stimulacije in zato, da dobi otrok dovolj mleka. Kasneje bo zadoščalo pri vsakem obroku dojenje iz druge dojke. Dojenje močno priporočamo tudi zaradi potovanj in/ali stanj, ko mati težko pripravi drugo hrano (razne naravne nesreče…). Takrat je dojenje idealno, saj je najboljše, hrana za dojenčka je vedno zagotovljena.

dr. Silvestra Hoyer
Visoka šola za zdravstvo v Ljubljani
Banner Pulz

Več revij