O cepljenju proti COVID-19 najdemo na internetu zelo veliko informacij. Vendar je pri pregledu informacij, povezanih s cepljenjem, težko presoditi kakovost in natančnost najdenih informacij. Ljudje se morda sprašujejo, kje najti natančne informacije, kdo stoji za razvojem informacij, ki jih najdejo in tudi, ali so informacije podprte z znanstvenimi dokazi. Zato je na voljo Evropski portal z informacijami o cepivu (3), ki vsebuje povezave do spletnih mest drugih zdravstvenih organizacij na nacionalni in mednarodni ravni, da olajša dostop do zaupanja vrednih virov informacij.
Z vsemi informacijami, ki so na voljo na internetu in krožijo po družbenih omrežjih o cepljenju, se lahko ljudje včasih izgubijo. Omembe vredni so tudi mnogi napačni, nezanesljivi in nepreverljivi podatki o cepivih. Proti širjenju takšnih informacij se vestno borijo vse evropske institucije, ki med drugim sodelujejo s spletnimi platformami in le-te spodbujajo k širjenju verodostojnih podatkov (4). Zato na kratko povzemamo bistvo, da je na voljo več varnih cepiv proti virusu COVID-19, ki so preverjena.
Cepljenje okrepi imunski sistem osebe pred pogostimi boleznimi, ki jim je izpostavljen. S cepljenjem se v veliki večini primerov prepreči, da bi ljudje sploh zboleli. Pri cepljeni osebi je manj verjetno, da bo nalezljivo bolezen prenesla na druge (prenašalec), zato lahko cepljenje pomaga zaščititi tudi bolj ranljive skupine oziroma tiste, ki se sami ne morejo, torej otroke, starejše in osebe s šibkejšim imunskim sistemom. Cepiva delujejo tako, da pripravijo imunski sistem (naravni obrambni mehanizem telesa), da prepozna in se brani pred določeno boleznijo (4).
Naš imunski sistem je kompleksen mehanizem, ki ima preprosto nalogo, da odstrani tujke iz telesa. Imunski sistem mora tujek najprej prepoznati, nato mora »v boj« poslati prave obrambne celice, ki jih imenujemo protitelesa in tujke uspešno odstraniti oziroma uničiti. Zaradi medsebojnega razlikovanja tujkov, je naše telo razvilo različne vrste imunskih odzivov in imunskih celic, zato je način odstranjevanja bakterij drugačen od načina odstranjevanja virusov ali parazitov. Ti imunski odzivi morajo biti dovolj učinkoviti, da ustavijo okužbo in v telesu ne povzročijo dodatne škode (1).
Večina raziskav o cepivih proti COVID-19 vključujejo odzive na celotno beljakovino, edinstveno za virus, ki povzroča COVID-19, ali njen določen del. Ko oseba prejme odmerek cepiva, se sproži imunski odziv (4).
Ljudje se sprašujejo ali je bolje novi virus preboleti (se okužiti) ali se cepiti. Cepljenje povzroči enak ali boljši odziv imunskega sistema kot okužba, vendar brez zapletov in tveganj, ki bi jih povzročila bolezen. Številne nalezljive bolezni, proti katerim se lahko cepimo, lahko pustijo trajne posledice in invalidnost ter povzročijo veliko bolečine in trpljenja. Nekateri primeri se lahko končajo celo s smrtjo (1).
Ameriški raziskovalec Chia (2) po izvedeni raziskavi trdi, da zaradi nadaljnjega razvoja obolelosti s COVID-19, postaja vprašanje o cepljenju vse pomembnejše. Navaja dejstvo, da je cepljenje ena izmed najučinkovitejših zaščitnih ukrepov in bi v prihodnosti lahko bilo obvezno. Trdi celo, da bi moralo biti cepljenje obvezno, vendar izpostavlja človekove pravice in pravne ureditve, ki zagovarjajo drugačne okoliščine.
Ko govorimo o storitvah, na splošno velja, da je določen storitveni proces usmerjen na uporabnike. Z večjo odzivnostjo in pozornostjo, usmerjenima v uporabnike, naj bi organizacije izboljševale kakovost svojih storitev (7, str. 15). Tako je tudi v zdravstveni panogi. Uporabnik sicer pričakuje kakovostno oskrbo in jo tudi dobi. Vendar je veliko odvisno od potrebe, ki jo ima uporabnik. Vsak uporabnik lahko v zdravstveni oskrbi prejme povsem svojo storitev. In tudi čas trajanja te storitve je lahko različno dolg in različen od primera do primera. Lahko gre za preventivno ali kurativno storitev.
Uporabniki zdravstvenih storitev se le-teh poslužujejo z namenom, da preprečijo ali olajšajo zdravstvene težave. Komunikacija z zdravstveno ustanovo in zdravnikom lahko poteka na več načinov. Lahko je osebna komunikacija, kamor sodi telefonska komunikacija, lahko je komunikacija preko družbenih omrežij, elektronske pošte ali internetnih strani zdravstvenih ustanov. Pomembne so informacije, ki jih morajo zdravstvene ustanove oziroma zaposleni v zdravstveni ustanovi, podati uporabnikom. Le-to morajo biti vsaj (8):
- katere storitve so na voljo za reševanje različnih zdravstvenih težav,
- kako naj bi bili uporabniki sprejeti v zdravstveno ustanovo (v nujnih primerih, rednih pregledih, preventivnih pregledih …),
- odpiralni časi ambulant in telefonske številke,
- osnovna pravila zdravstvene ustanove (prepovedano kajenje, uporaba mobilnih aparatov ...),
- postopki pohval in pritožb.
Komunikacija preko spletnih strani je imela v obdobju COVID-19 veliko vlogo. Osebnih stikov ni bilo veliko, zato so bili elektronski mediji in elektronska komunikacija zelo pomembni.
WHO v eni izmed raziskav poudarja komunikacijo kot pomemben dejavnik pri predstavitvi tveganj cepljenja. Cilji sporočil o tveganjih so zagotoviti dovolj informacij o vprašanjih in posledicah možnih dejanj, ki ljudem omogočajo pretehtati pozitivne in negativne rezultate ter uvesti previdnostne ukrepe, ki jim omogočajo odločitve o preventivnem vedenju.
Bistveno je, da javnost (9):
- razume tveganja, povezana s preprečevanjem bolezni s cepljenjem,
- razume koristi in tveganja, povezana s cepljenjem,
- ve, kje najti natančne, zaupanja vredne in jasne informacije o cepljenju.
V predhodno registriranih eksperimentalnih študijah v Združenem kraljestvu so izvedli javno raziskavo učinkov zagotavljanja pregledne komunikacije glede učinkovitosti pri odločanju o cepljenju. Ugotovili so, da podrobne informacije o cepivih proti COVID-19, vključno z rezultati kliničnih preskušanj, pomembno vplivajo na prepričanja o učinkovitosti takšnih cepiv, zaskrbljenost zaradi neželenih učinkov ali nameri za cepljenje. Pregledna komunikacija je obravnavala pomisleke o zaščiti po cepljenju. V zaključkih izvedene raziskave je poudarjeno, da lahko dobra komunikacija poveča dojemanje o učinkovitosti cepiv in pripravljenosti na cepljenje. Rezultati študij kažejo na to, da pregledno obveščanje ljudi o cepljenju ne zmanjšuje namenov, da bi bili cepljeni (6).
Široko sprejetje cepiva proti COVID-19 predstavlja pomemben korak v boju proti pandemiji, vendar je doseganje velikega vnosa lažje s pravilnimi informacijami na spletu. Za obveščanje o uspešnih akcijah cepljenja so v Veliki Britaniji in ZDA izvedli raziskavo, s katero so opredelili, kako izpostavljenost spletnim informacijam o cepivih proti COVID-19 vpliva na namen cepljenja, da bi ljudje zaščitili sebe ali druge. V obeh državah so cepivo sprejeli na podlagi pridobljenih informacij. Poudarjajo, da so na drugi strani napačne informacije močno povezane z upadom namena cepljenja (7).
RAZISKAVA
V raziskavi nas je zanimalo mnenje anketirancev, ki so bili cepljeni, ali so bili zadovoljni s komunikacijo in informacijami, ki so jih prejeli pred, med in po cepljenju. Anketirali smo samo tiste osebe, ki so bile cepljene. Z anketnim vprašalnikom, ki smo ga objavili preko družbenih omrežij, smo nagovorili 146 oseb, ki so podali svoje mnenje o cepljenju. Raziskavo smo izvedli v juniju in juliju 2021. V anketi je sodelovalo 49 moških in 97 žensk. Največ odgovorov so podale osebe stare od 30 do 49 let (47 %), do 29 let starih je bilo 33 %, ostali so bili starejši od 50 let (20 %). Večino anketirancev ima končano srednjo šolo (45 %), nekaj manj je višje ali visoko izobraženih (29 %), sledijo tisti s končano fakulteto in magisterijem (21 %) ter nekaj znanstvenih magistrov in doktorjev znanosti (5 %).
Ker nas je zanimalo mnenje o komunikaciji zdravstvenega osebja med cepljenjem, ki zajema celoten postopek od naročanja do končnih informacij, smo anketirance vprašali, kako ocenjujejo to storitev. Kar 59 % jih je menilo, da je bila komunikacija dobra, 23 % jih je menilo, da je bila komunikacija zadostna, kot nezadostno jih je ocenilo 8 %. Na splošno je bila velika večina anketirancev s storitvijo cepljenja zadovoljna ali zelo zadovoljna (75 %). Informacije, ki so jih prejeli po cepljenju in ki odražajo komunikacijo, so bile po mnenju 75 % anketirancev popolne, pravilne in zadostne. Preostanek (25 %) jih je menilo drugače. Glede na zadovoljstvo s komuniciranjem ob storitvi cepljenja bi kar 72 % anketirancev cepljenje priporočilo znancem, sorodnikom in prijateljem.
SKLEPNO RAZMIŠLJANJE
Z analizo pridobljenih podatkov smo prišli do zaključka, da je v Sloveniji komunikacija ob storitvi cepljenja po mnenju tistih oseb, ki so bile cepljene, zelo dobra. Zdravstveni delavci imajo zelo veliko vlogo pri zadovoljstvu z zdravstvenimi storitvami in storitvi cepljenja ter storitev izvajajo kakovostno in strokovno, kar vodi v zadovoljstvo cepljenih oseb.
Komunikacija in komunikacijska strategija pri zdravstvenih storitvah lahko pomembno vpliva na odločitve uporabnikov o teh storitvah. Tega se močno zavedajo v ZDA, saj so v preteklosti vložili veliko znanja v oblikovanje komunikacijskih strategij na področju zdravja, ki Američane učinkovito spodbujajo k cepljenju proti COVID-19. Učinkovitost primerne komunikacije na področju zdravja o cepivih bi lahko igrala ključno vlogo pri določanju, kako hitro bomo lahko nadaljevali življenje "kot običajno". Seveda ostaja odprto vprašanje o tem, ali bi lahko uporabili drugačne, boljše komunikacijske poti, ki bi bile še bolj učinkovite v boju s COVID-19.
Na podlagi proučenih teoretičnih podlag in izsledkov lastne raziskave lahko zaključimo, da je komunikacija zelo pomembna, če ne celo ključna pri pridobivanju informacij o cepljenju proti COVID-19. Samo dobre in pravilne informacije so lahko zagotovilo osebam, da se odločijo za cepljenje.
Izvedena raziskava je podala rezultate, ki odražajo mnenje o komunikaciji storitve cepljenja tistih oseb v Sloveniji, ki so bile cepljene. Nedvomno je zanimivo spremljati mnenje v prihodnosti in izvesti primerjavo ter ugotavljati učinkovitost komuniciranja v zdravstvu.
