Pomembna sta ustna higiena in zdrava prehrana

Ni mnogo bolezni, za katere obstaja toliko strokovnih in znanstvenih utemeljitev, da jih je z zdravim življenjskim slogom mogoče preprečiti in do določene mere celo ozdraviti, kot to velja za karies in vnetje dlesni. Kljub temu se je treba zavedati, da so te bolezni še vedno pogoste tudi v Sloveniji in da zato preventivni prijem zahteva prizadevnost, vztrajnost in družbeno podporo. Za vzpostavitev zdravih življenjskih navad namreč ni dovolj samo znanje oziroma poznavanje dejavnikov tveganja in možnosti za njihovo odstranjevanje. Vzpostaviti je treba ustrezen interes, stališča, prepričanost in vedenjsko namero, kar so zahtevni koraki na poti do ustnega zdravja. Zato je tako pomembno, da se zdrave življenjske navade oblikujejo že na samem začetku, zato imajo preventivna prizadevanja napomembnejšo vlogo prav v obdobju otroštva in mladostništva. S tem namenom začenjamo zobozdravstveno preventivno dejavnost že v predporodnem obdobju v šolah za starše in jo nadaljujemo pri pregledih otrok že v prvem letu starosti. Temu naj bi sledil sistematičen nadzor po dispanzerski metodi dela do dopolnjenega 19. leta starosti v želji, da bi tak način varovanja ustnega zdravja nadaljevali tudi pozneje v odrasli dobi.

ZDRAVA PREHRANA

Pomemben temelj ustnega zdravja je zdrava prehrana. Preučevanja vpliva hrane na razvoj zob in drugih tkiv v ustni votlini so pokazala, da je v državah v razvoju, kjer je značilna podhranjenost nosečnic in otrok, predvsem pomanjkanje vitamina D lahko vzrok za razvojne okvare zob, te pa lahko zmanjšajo tudi odpornost zob proti kariesu. V razvitih državah, kamor sodi tudi Slovenija, prehrana ne predstavlja tveganja za nepravilen razvoj zob in drugih tkiv v ustni votlini, razen v izjemnih primerih. Seveda pa je po izrasti zob nepravilna prehrana zelo pomemben dejavnik pri razvoju kariesa. Bakterije v zobnih oblogah namreč za svojo presnovo uporabljajo prav ogljikove hidrate, ki so v hrani. Pri tem nastajajo kisline, te pa povzročajo raztapljanje trdih zobnih tkiv, kar je osnovno dogajanje pri kariesu. Ogljikovi hidrati v hrani so lahko enostavni ali kompleksni. Enostavni sladkorji so največje tveganje za karies, saj najhitreje vstopajo v presnovne poti omenjenih bakterij. Sladkor v prisotnosti teh bakterij povzroči kislo okolje v ustni votlini in omogoči razgrajevanje zobnih tkiv. Večkrat se to zgodi in dalj kot traja, večja je nevarnost za nepopravljive posledice. Žal lahko dokaze za škodljivost pogostega uživanja sladkorja še prevečkrat vidimo že pri majhnih otrocih, hranjenih s sladkimi tekočinami po steklenički. Značilno kariozno propadanje mlečnih zob, predvsem zgornjih sekalcev in vseh prvih kočnikov, zato imenujemo »steklenični karies«. Karies zgodnjega otroškega obdobja je torej večinoma posledica oblivanja zob s sladkimi tekočinami iz stekleničke, še posebno ponoči. Najprimernejša hrana in pijača za dojenčka v prvih šestih mesecih je materino mleko, najustreznejši način hranjenja pa dojenje. Tudi mleko vsebuje sladkorje, vendar je med enostavnimi sladkorji laktoza oziroma mlečni sladkor najmanj kariogen, druge sestavine mleka, kot so minerali in nekatere beljakovine, predvsem kazein, pa delujejo zaščitno. Po prehodu z izključnega dojenja na mešano prehrano se začne uveljavljati vloga sadja in zelenjave in to je kasneje v vseh življenjskih obdobjih pomemben del zdrave prehrane. V sadju in zelenjavi so poleg drugih sestavin tudi vlaknine, zaradi čvrstosti svežega sadja in zelenjave pa je potrebno tudi učinkovito žvečenje. To spodbuja večje izločanje sline, ki je zaradi spodbujenega izločanja bolj bazična. Večji pretok bazične sline deluje zaščitno proti nastanku kariesa. Opisanih spodbud za polnovredno dejavnost ustne votline seveda ni pri uživanju predelanega sadja in zelenjave, na primer kašic in sadnih sokov. A tudi zaužitje čvrstega sadeža nikakor ne more nadomestiti skrbi za ustno higieno, kot si nekateri razlagajo »ljudske modrosti« o zaužitem jabolku po večerji. Hkrati je treba vedeti, da so tudi v sadju in zelenjavi enostavni sladkorji, glukoza, fruktoza, maltoza in saharoza. Za zaščito pred kariesom je torej pomembno uživanje svežega sadja in zelenjave, medtem ko je pogosto pitje sadnih sokov, na primer ponoči, dejavnik tveganja za karies. To še bolj velja za pitje slajenih umetnih pijač s sadnimi okusi, ki so žal tudi pri nas številnim otrokom in mladostnikom najljubša pijača. Zato se le stežka, a vendarle vedno bolj uspešno, uveljavlja prizadevanje, da bi za žejo pili najprimernejšo pijačo, vodo.

KISLINE IN SLADKOR SOVRAŽNIKA

Na zobnih tkivih se ob pogostem pitju pijač, ki vsebujejo veliko kislin ali plina, iz katerega se kisline sproščajo v ustni votlini, pojavlja vedno več sprememb, ki jih imenujemo erozije. Tudi nenavadne navade pri uživanju kislega sadja, denimo pogosto grizljanje limon, lahko povzročijo raztapljanje zobnih tkiv na nekaterih predelih zob, izpostavljenih neposrednemu učinku kislin. Za razliko od kariesa pri nastanku teh kislin ne sodelujejo bakterije. Seveda pa, kot je bilo že omenjeno, pomeni ugodne pogoje za razgradnjo mineralnih snovi v zobnih tkivih in s tem za nastanek karioznih lezij predvsem pogosto uživanje sladkorjev. Zelo pomemben vir sladkorjev v prehrani so sladkarije. Način uživanja sladkarij, na primer lizanje lizik ali bombonov, pogosti sladki prigrizki in podobno, je pogosto prav tak, da še dodatno pripomore k tveganju za nastanek kariesa. Iz spoznanj, kako je v preventivi kariesa odločilno omejiti količino in še posebno pogostnost uživanja sladkarij, so v skandinavskih državah nastala priporočila, da naj si, kdor želi jesti sladkarije, za to izbere samo en dan v tednu. Prav gotovo pa so smiselna priporočila, da naj sladkarij ne darujemo in z njimi ne nagrajujemo, saj tako ravnanje prav spodbuja prekomerno uživanje sladkorjev.
Obstaja mnenje, da je med sladkarijami zobem najbolj »prijazna« čokolada. Res so znanstvene raziskave pokazale, da sestavine kakavovih zrn v laboratorijskih pogojih zavirajo razmnoževanje in presnovo bakterij, pomembnih pri nastanku kariesa, kar so v določenih okoliščinah potrdile tudi raziskave na živalih. Ob tem pa je seveda treba upoštevati tudi druge sestavine čokolade in čokoladnih izdelkov, zato ne bi bilo prav sklepati o »prijaznosti« čokolade kar na splošno. Občasno uživanje kakovostne čokolade pa le pomeni manjše tveganje za karies kot pogosto in dolgotrajno lizanje ali grizljanje drugih sladkih proizvodov.
Vir sladkorjev so žal lahko tudi zdravila, predvsem sirupi, zato so otroci, ki morajo pogosto ali dolgotrajno jemati kakršnakoli zdravila v taki obliki, bolj ogroženi za razvoj kariesa. Prizadevanja so sicer usmerjena v nadomeščanje sladkorja z umetnimi sladili v proizvodnji teh zdravilnih pripravkov. Kljub temu pa se morajo starši kronično bolnih otrok še bolj zavedati pomena ustne higiene in drugih dejavnosti v preventivi kariesa, saj se z opuščanjem le-teh pri otroku poleg osnovne bolezni, zaradi katere se zdravi, razvije še nova bolezen – karies.
Kjer naravna pitna voda vsebuje znatne količine fluoridov ali jih načrtno dodajajo vodi, soli ali mleku, sta hrana in pijača pomemben vir fluoridov, za preprečevanje kariesa zelo pomembnega dejavnika. V Sloveniji fluoridov ne dodajamo v vodo, sol ali mleko in tudi naravna pitna voda jih ne vsebuje dovolj. Zato se zobozdravnik ali zdravnik po šestem mesecu otrokove starosti glede na oceno tveganja za karies v dogovoru s straši lahko odloči za dodajanje fluoridov v obliki tablet. Zelo pomembna je tudi pravilna uporaba zobnih past s fluoridi. Pri preprečevanju kariesa s pomočjo ustne higiene imajo namreč fluoridi kot sestavina zobnih past eno od odločilnih vlog.

ZOBNA ŠČETKA JE PRIJATELJ

Ustrezna ustna higiena pa ni nujna samo za zaščito pred kariesom, ampak tudi za preprečevanje bolezni obzobnih tkiv in za ustno zdravje nasploh. Osnovni namen ustne higiene je redno in temeljito odstranjevanje zobnih oblog, katerih poglavitni sestavni del so bakterije, škodljive zobnim in obzobnim tkivom. Skrb za ustno higieno mora spremljati vsakega človeka celo življenje, od izrasti prvega mlečnega zoba dalje. Razumljivo je, da malčki pri tem ne morejo biti dovolj spretni, vztrajni in temeljiti, zato naj za otrokovo ustno higieno vsaj do petega ali šestega leta starosti skrbijo starši, pozneje pa otrokovo ali mladostnikovo ustno higieno nadzirajo in dopolnjujejo.
Eden od nujnih pripomočkov za ustno higieno je zobna ščetka. Na voljo so poleg številnih vrst ročnih zobnih ščetk tudi take z električnim pogonom in še z drugimi tehnološkimi dodatki. Predvsem moramo zobno ščetko pravilno uporabljati. Obstajajo sicer različne tehnike čiščenja zob in obzobnih tkiv z zobno ščetko, večini pa je skupno pravilo, da je osnovna smer potegov s ščetko »od rdečega proti belemu«, torej od dlesni proti zobu. Očistiti je treba vse krtački dostopne ploskve vseh zob. Za to mora biti glava ščetke, kjer so ščetine, dovolj majhna, prilagojena velikosti ustne votline otroka ali odraslega. Priporočljiva je uporaba zobnih ščetk z mehkimi ali srednje trdimi ščetinami, za najmlajše otroke izdelujejo krtačke s posebno mehkimi ščetinami.
Nujen pripomoček za čiščenje ščetki nedostopnih stičnih površin zob je zobna nitka. Njene pravilne uporabe se po navodilih in skicah na embalaži ter s pomočjo zobozdravstvenega osebja ni težko naučiti.
Za ljudi z zdravimi obzobnimi tkivi in naravnimi zobmi je torej osnova ustne higiene pravilno in temeljito čiščenje zob z zobno ščetko dvakrat na dan, zjutraj in zvečer, ter večerno čiščenje tesnih medzobnih prostorov z zobno nitko. Zobna pasta olajša čiščenje z zobno ščetko, razne sestavine zobnih past pa naj bi imele še razne dodatne učinke. Vendar uporaba zobnih past z agresivnimi sestavinami, ki obetajo izrazite učinke, na primer pobeljenje zob, brez posveta z zobozdravnikom ni priporočljiva. Koristno pa je, da zobne paste vsebujejo fluoride v ustrezni koncentraciji, ki je tudi na embalaži bolj ali manj nazorno navedena. Katerakoli sicer koristna snov je namreč v prekomernih količinah lahko škodljiva, tudi fluoridi. Za posamezen nanos zobne paste na zobno ščetko je je dovolj za velikost grahovega zrna.

DODATNI PRIPOMOČKI

Na voljo so tudi številni dodatni pripomočki in sredstva za ustno higieno, kot so ustne prhe in pripravki za spiranje ustne votline. Njihova uporaba ne more nadomestiti zobne ščetke in nitke. Smiselno jih je uporabljati po zobozdravnikovem nasvetu. Nikakor ni priporočljivo, da bi denimo malčki nenadzorovano uporabljali ustno vodo, saj bi ob zaužitju večjih količin lahko prišlo do neželjenih učinkov zaradi prevelikega vnosa posameznih sestavin. Otroci, mladostniki in odrasli, deležni ortodontske oskrbe, morajo pri skrbi za ustno higieno upoštevati navodila zobozdravnikov o uporabi posebnih pripomočkov in postopkov. Prav tako morajo ravnati vsi, ki se zdravijo zaradi bolezni obzobnih tkiv, in tisti s protetičnimi nadomestki. Ustrezna navodila za ustno higieno, prilagojeno bolezenskemu stanju ali zobnemu nadomestku, so nujen sestavni del zobozdravniške oskrbe, njihovo upoštevanje pa pogoj za uspešno rehabilitacijo.
Zavedanje, da je ključ do zdravja ustne votline največkrat povsem v rokah vsakega posameznika, pri malčkih pa njihovih staršev, bi moralo biti spodbuda za upoštevanje zobozdravstvenih nasvetov za ustno higieno, zdravo prehrano, uporabo fluoridov in redne obiske pri zobozdravniku. Mnogi bolj ali manj prijetni zobozdravniški posegi, nekateri plačljivi že v sedanjem sistemu zdravstvenega zavarovanja, denimo čiščenje zobnega kamna, tako večinoma sploh ne bi bili potrebni.

Cilj – zdravi in lepi zobje, obdani z zdravimi tkivi ustne votline – je precej bolj dostopen, kot so mnogi pripravljeni doumeti. Na srečo se z načrtnimi zobozdravstvenovzgojnimi prizadevanji delež neprosvetljenih učinkovito zmanjšuje.