Strokovna zdravstveno vzgojna revija

Hranjenje z ustrezno hrano je zelo pomemben temelj za ohranjanje zdravja ter preprečevanje in zdravljenje mnogih bolezni. Skrb za ustrezno in uravnoteženo prehrano sicer ni edino, je pa skorajda največ, kar lahko skrbnik sam stori za zdravje svojega ljubljenca. Prehranske potrebe vsake živali pa se v posameznih življenjskih obdobjih spreminjajo. Pri tem so nekatere spremembe bolj očitne, druge manj. S pravilno prehrano, ustrezno ljubljenčevemu življenjskemu obdobju, vzdržujemo njegovo trdno zdravje skozi celotno življenje. 6

Prehrana psov in mačk ter zdravje


Prehrana pomembno vpliva na splošno počutje živali, zmožnost prenašanja naporov in stresa, krepitev imunskega sistema, sposobnost organizma za ubranitev pred različnimi bolezenskimi dejavniki in tudi na splošen, zdrav videz živali. Hrana ima nedvomno velik vpliv tudi na druga dogajanja v telesu in presnovi, kot so, sistemsko ravnovesje elektrolitov, kislinsko lužnato ravnovesje in ustrezna kislost urina. Hranjenje z ustrezno in uravnoteženo hrano sicer ni edino, je pa skorajda največ, kar lahko skrbnik sam stori za zdravje svojih ljubljencev. Pravzaprav so po funkciji prebavila psov in mačk podobna našim. Hrana, ki jo naš ljubljenec zaužije, gre iz ustne votline preko požiralnika v želodec. Tu se začne kemična prebava, ki se nadaljuje v tankem črevesu. Od tu se v kri vsrka večina hranilnih snovi. Preostanek se zbira v debelem črevesu, od koder se vsrka večina vode, nato pa kot iztrebki zapusti telo.
Mačke niso majhni psi, ne eni ne drugi pa niso ljudje V primerjavi z dolžino telesa so prebavila mačk krajša od prebavil psov, oboji pa imajo krajša prebavila od človekovih. Iz tega že lahko sklepamo, da mora biti hrana za pse in mačke bolj prebavljiva. Človeka štejemo med vsejede, mačke pa potrebujejo v svojem obroku dobršen delež mesnih sestavin. Med vsejede pa lahko uvrščamo tudi odraslega psa, čeprav ga ima večina ljudi za mesojeda, rodoslovno pa tako kot mačke sodi v red zveri (Carnivora). Tako lahko na splošno trdimo, da so mačke bolj mesojede živali kot psi. Mačke morajo za normalno delovanje organizma in preživetje s hrano obvezno dobiti tudi določene hranilne snovi, ki jih najdemo le v živilih živalskega izvora. Tako morajo s hrano nujno dobiti aminokislino taurin, ki je mačje telo ni sposobno "izdelati", jo pa nujno potrebuje. Tudi presnova mačk je uravnana tako, da za pokrivanje potreb po energiji potrebujejo večji delež beljakovin v hrani kot psi, ki lahko dobršen delež potreb po energiji pokrijejo z ogljikovimi hidrati in maščobami. Prehrana psov in mačk se od prehrane ljudi precej razlikuje. Za primer lahko vzamemo vsem znani vitamin C. Pri psih in mačkah nastaja ta vitamin v jetrih, ljudje pa ga moramo zaužiti s hrano (predvsem s svežim sadjem in zelenjavo), saj ga naše telo ni sposobno izdelati. Zelo velika razlika med psi, mačkami in ljudmi je tudi v potrebi po kuhinjski soli. Psi in mačke jo sicer potrebujejo, vendar le približno eno tretjino količine, ki jo v hrani potrebuje človek. To pa že zaradi dejstva, da se človek obilno poti in z znojem med drugim izloča sol, psi in mačke pa imajo žleze potnice zakrnele (razen na smrčku in med prsti). Prav tako za odrasle pse in mačke ni primerno živilo mleko, čeprav je večina pasjih in mačjih skrbnikov prepričana prav nasprotno. Kravje mleko namreč pri odraslih živalih v mnogih primerih povzroča prebavne težave (drisko), ker nimajo encima laktaze, ki razgrajuje mlečni sladkor v telesu uporabno hranilno snov. Precej je živil, ki jih ljudje uživamo z največjim veseljem, za pse in mačke pa niso primerna in so celo škodljiva. Mednje sodijo čokolada, kava in pravi čaj. Vsa ta poživila so živčnemu sistemu in srcu psov in mačk zelo škodljiva. Pravzaprav lahko že tablica jedilne čokolade pokonča 20-kilogramskega psa. Med škodljiva hranila sodijo tudi grozdje in rozine, ki vsebujejo neznan strup, škodljiv za ledvica. Prav tako ne priporočamo dodajanja česna in čebule, saj vsebujeta snovi, ki poškodujejo rdeče krvničke in povzročajo slabokrvnost.

HRANILNE SNOVI IN SESTAVINE

Enako kot velja za ljudi, velja tudi za hišne ljubljence: telo za normalno delovanje, rast in razvoj potrebuje hranilne snovi. Te pa dobi iz sestavin hrane. Sestavine so preprosto nosilci, ki v organizem vnašajo različne kombinacije hranilnih snovi. Zato je pri izbiri hrane za naše štirinožce bistvena pravilna uravnoteženost hranilnih snovi, ki jo zagotavlja pravilna kombinacija vseh sestavin hrane. Poznamo šest skupin hranilnih snovi, ki imajo pri ohranjanju zdravja našega ljubljenca vsaka svojo vlogo: Beljakovine so glavni sestavni deli telesnih tkiv, kot so mišice, kri, koža, notranji organi ali dlaka.
Ogljikovi hidrati organizmu zagotavljajo energijo.
Maščobe so vir energije, poleg tega sodelujejo pri prebavi in presnovi v maščobah topnih vitaminov ter skrbijo za vlažnost kože in kožuha.
Voda predstavlja za preživetje organizma najpomembnejšo hranilno snov.
Vitamini imajo pomembno vlogo v presnovnih procesih in za vzdrževanje zdravja.
Minerali so nujni za razvoj in vzdrževanje zdravja kosti, kože, kožuha in drugih organov.
Količina vsake hranilne snovi vpliva na splošno zdravje organizma. Kadar hrana ne zagotavlja zadostne količine neke hranilne snovi, se pokažejo določeni klinični znaki pomanjkanja. Če pa je vsebnost določene hranilne snovi presežena, se lahko pokažejo znaki zastrupitve. Območje med najmanjšo potrebno količino in največjo dopustno količino predstavlja varno območje zadostnega vnosa hranilne snovi. Kakšno je idealno ravnotežje hranilnih snovi za posamezno žival, pa je odvisno od:

  • starosti,
  • stopnje aktivnosti,
  • njenega reproduktivnega stanja (ali je samica breja, ali proizvaja mleko…),
  • zdravstvenega stanja in
  • splošnega stanja organizma.

V hrani pa ni pomembna le količina hranilnih snovi, ampak tudi njihovo medsebojno razmerje. Posamezne hranilne snovi namreč vplivajo na resorbcijo in izkoristljivost drugih hranilnih snovi.

HRANA GLEDE NA ŽIVLJENSKO OBDOBJE

Vsi vemo, da ocvrt zrezek in pražen krompir nista primerna hrana za dojenčke. Tudi živali potrebujejo v posameznih življenjskih obdobjih različno hrano. Odraščajoči mladiči potrebujejo drugačno hrano kot starejše živali, ki imajo zaradi starosti že precej obremenjeno srce in okvarjena ledvica. Starostna obdobja so s stališča prehrane pri psih in mačkah razdeljena na tri skupine, in sicer:

  • mladiči (do starosti 1 leta),
  • odrasle živali (od 1. do 7. leta starosti) ter
  • starejši ljubljenci (po 7. letu starosti).

Splošno gledano mora biti hrana za mladiče v primerjavi s hrano za odrasle ljubljence bolj bogata z energetskimi snovmi, beljakovinami in minerali. In če spet vzamemo za primerjavo odrasle živali, mora biti hrana za starejše ljubljence prilagojena tako, da so v njej uravnane količine tistih hranilnih snovi, ki lahko vplivajo na razvoj bolezenskih stanj, značilnih za to obdobje. V sodobni prehrani psov pa je pomemben še en vidik. Za razliko od mačk, ki so po velikosti in teži precej enotna vrsta živali, se pri psih pojavljajo zelo velike razlike v velikosti. Povsem logično je, da dvokilogramska čivava potrebuje drugačno prehrano kot sedemdesetkilogramska nemška doga.

VRSTE HRANE ZA NAŠE KOSMATINCE

Hrano za pse ali mačke lahko pripravljamo sami, lahko pa jim postrežemo tovarniško pripravljeno hrano. V Sloveniji še vedno precej skrbnikov prisega na doma pripravljeno hrano. S tem seveda ni nič narobe, vedeti pa moramo, da poleg pravih sestavin in dovolj časa potrebujemo kar nekaj strokovnega znanja, ki je nujno za pripravo popolnega in uravnoteženega obroka. Kadar hrano pripravljamo zase, se z zadostno količino vseh potrebnih hranilnih snovi oskrbimo s precejšnjo raznolikostjo uporabljenih sestavin. In česar z zaužito hrano nismo dobili včeraj, bomo z drugačno sestavo obrokov dobili danes. Pri pripravi hrane za naše kosmatince pa le redki skrbniki uporabijo tolikšno raznolikost sestavin. Nekaj mesa ali drobovine s testeninami in malo korenčka je daleč od popolnega obroka. Pes sicer ob tem preživi (mačka si lahko sama ulovi kak priboljšek), vendar je to res bolj preživetje kot zdravo življenje. Slaba lastnost doma pripravljene hrane je torej ta, da je razmeroma težko pripraviti popoln in uravnotežen obrok. Dobra lastnost te hrane pa je, da jo imajo nekateri psi raje kot tovarniško pripravljeno hrano. Dejstvo pa je, da vse več skrbnikov svoje hišne ljubljence hrani s tovarniško pripravljeno hrano, ki je na voljo v obliki briketov in hrane v konzervah. Proizvajalci kakovostne hrane v obliki briketov in konzerv ponavadi že upoštevajo razlike, ki jih imajo ljubljenci v različnih življenjskih obdobjih, pri psih pa tudi njihovo velikost. Le tako lahko zagotavljajo popoln in uravnotežen obrok. Poleg hrane pa mora imeti ljubljenec vedno na voljo vodo. Ker je tovarniško pripravljena hrana povsem uravnotežena, je ni treba menjati, pravzaprav tega sploh ne priporočamo. Tudi v naravi je namreč prehrana mačk ter sorodnikov in prednikov psov precej enolična, pa se je ne naveličajo. Prebavila naših kosmatincev se na določeno vrsto hrane navadijo, tako da zaužiti obrok precej boljše izkoristijo, kot če bi jim hrano pogosto menjali. Zaradi pogostih menjav hrane lahko pride do prebavnih motenj ali celo alergij na hrano.

Mnogi skrbniki hrani v pločevinkah za pse dodajajo ogljikove hidrate (makarone ipd.), ker je ta tovarniško pripravljena hrana videti, kot da vsebuje le meso. V resnici pa je ponavadi razmerje hranilnih snovi v pločevinkah povsem enako tistim v briketih.

Pa še besedica o kosteh, za katere je precej ljudi prepričana, da so odlične za pse. Kosti lahko povzročijo precej težav. Zlasti so nevarne dolge perutninske kosti, ki so votle in se med grizenjem razcepijo na ostre delce. Ti lahko poškodujejo že ustno votlino, poškodbe pa so možne tudi naprej po prebavilih. Delci pogoltnjenih kosti se lahko tudi zagozdijo v prebavilih in ljubljenca spravijo v resno nevarnost. Vsekakor pa večja količina kakršnih koli zaužitih kosti hitro povzroči zaprtje, zaradi česar je že mnogo psov obiskalo veterinarja. Za srednje velikega psa (sem sodi, denimo, nemški ovčar) je priporočljivih kvečjemu do 20 dekagramov kosti na teden.

POSEBNE POTREBE NAŠIH KOSMATINCEV

Vsak pes ali mačka je nekaj posebnega. Tako ima lahko marsikateri ljubljenec določene posebne potrebe po hranilnih snoveh, ki jih je treba za kakovostno življenje tudi izpolniti. Med najpogostejšimi posebnimi potrebami lahko na prvo mesto postavimo debelost. Pri teh ljubljencih moramo doseči zdravo telesno težo, pri čemer si pomagamo s posebno hrano za hujšanje, ki je energetsko revnejša, hkrati pa bolj bogata z vlakninami. Podobno velja tudi za ljubljence, ki so nagnjeni k debelosti in bi jim radi ohranili zdravo težo, le da je pri njih hrana lahko energetsko malce bogatejša od prej omenjene. Ne priporočamo pa hujšanja z zmanjševanjem količine hrane, saj tako ljubljenci poleg manj energetskih snovi zaužijejo tudi manj vitaminov, mineralov, esencialnih maščobnih kislin Poleg debelosti se pri psih in mačkah lahko pojavljajo tudi druge posebne potrebe, kot so občutljiva koža, občutljiva prebavila, prebavne težave zaradi pogoltnjene dlake pri mačkah ... Vse te težave lahko odpravljamo s posebej pripravljenimi obroki, ki naj pri občutljivi koži vsebujejo dodatek omega-3 in omega-6 maščobnih kislin, pri občutljivih prebavilih predvsem lahko prebavljive in prebavilom prijazne sestavine itd.

PREHRANA PRI BOLEZENSKIH STANJIH

Podobno kot pri ljudeh se tudi pri naših ljubljencih lahko pojavijo nekatera bolezenska stanja, na potek katerih lahko pomembno vplivamo z ustrezno prehrano. Marsikateri skrbnik psa ali mačke se je že srečal s posebnimi veterinarskimi dietami, ki jih priporočajo za hranjenje pri različnih bolezenskih stanjih. Bolezenskih stanj, ob katerih je treba spremeniti prehrano oziroma veterinarji priporočajo posebno dieto, je cela vrsta, zato se bomo v temu sestavku omejili na debelost. Pravzaprav pridobivanje telesne teže in debelost dosegata že epidemične razsežnosti, saj je dandanes do 50 odstotkov psov in mačk predebelih oziroma imajo prekomerno telesno težo. Na srečo pa se lahko z njo precej uspešno spopadamo tako s spremembo hrane kot tudi z načinom življenja. Kombinacija spremembe hrane in povečanje telesne aktivnosti sta najbolj učinkovit način doseganja zdrave telesne teže. Vsi ljubljenci imajo določeno idealno telesno težo glede na svojo velikost in pasmo. Pri določanju idealne telesne teže nam je lahko v pomoč veterinar, ki bo tudi pokazal, kako lahko preverimo, ali ima naš kosmatinec primerno telesno težo. Sami lahko prekomerno telesno težo ljubljenca odkrijemo tudi brez tehtnice, in sicer tako, da z dlanjo podrgnemo vzdolž prsnega koša. Če pri tem reber ne moremo več zlahka zatipati, je to že znak debelosti. Ljubljenec s prekomerno telesno težo se tudi bolj nerad sprehaja in se giblje bolj počasi, je videti "slabe volje" in kratke sape, tudi spi lahko več kot njegovi vrstniki v primerni telesni kondiciji. Posledica debelosti je tudi precej večja pojavnost nekaterih drugih bolezni, kot so sladkorna bolezen, obolenja sklepov, bolezni srca, kože, lahko se pojavi oteženo dihanje, slabo prenašanje vročine, na splošno pa se zmanjša kakovost življenja, vitalnost in tudi odpornost organizma. Prehrana naših hišnih ljubljencev je torej silno pomembna za njihovo zdravje. Zato se moramo mačji in pasji skrbniki zavedati, da mora naš ljubljenec jesti kakovostno hrano, kot si jo tudi zasluži, in ne hrane, ki bi si jo morebiti želel, saj lahko ta neugodno vpliva na njegovo zdravje.

Boštjan Vidic, dr. vet. med.