Fizioterapija in rehabilitacija sta sestavna dela procesa zdravljenja, ki s svojimi metodami omogočata povrnitev funkcije roke ter izboljšata psihofizične sposobnosti in zmogljivosti ter kakovost življenja po operaciji. Fizioterapevt mora sproti ocenjevati stanje bolnice in temu primerno prilagoditi terapevtski program. Osnovni pogoj je motivacija bolnice za aktivno sodelovanje pri zdravljenju in okrevanju. 5

Rehabilitacija po operaciji zaradi raka na dojki


Nekaj smernic za pooperativno zdravljenje po operaciji zaradi raka dojke (načrt zdravljenja), ki sta jih pripravila Kissner in Colby leta 2002:

  • interdisciplinarno »izobraževanje« bolnice, ki vključuje različne informacije, ter priprava in predstavitev pooperativnega programa;
  • zgodnje preprečevanje pooperativnih zapletov (pljučnih, žilnih) – osnovna navodila za dihanje in prve posteljne vaje;
  • preprečevanje ali zmanjšanje možnosti pooperativnega limfedema (položaj zgornje ekstremitete na operirani strani ter predvsem izogibanje statičnosti rok), zgodnja fizioterapija – vaje v bolniški postelji;
  • preprečevanje nepravilne drže, preprečevanje napetosti vratnih mišic, vaje za izboljšanje gibljivosti roke, vaje za pridobitev moči in funkcionalnosti roke na operirani strani, zmanjševanje utrujenosti – priporočajo se manj intenzivne aerobične vaje;
  • poučitev bolnice in družine o dodatnih virih informacij, možnostih izobraževanja in pomoči.

Rehabilitacijo po operaciji zaradi raka dojke delimo na:

  • zgodnjo (prvi dnevi v bolnišnici) – pripomore k izboljšani prekrvitvi operirane roke na operirani strani ter vrnitvi funkcije roke v vseh mejah gibljivosti,
  • nadaljevalno (po odpustu iz bolnišnice v domače okolje) – vadba doma vrača ponavadi nekoliko skrhano samozavest in motivira bolnice ter
  • pozno rehabilitacijo – pomeni predvsem vzdrževanje že doseženega in krepitev splošne kondicije; bolnici po prestani operaciji in terapiji pomaga izboljšati mišično moč ter pomaga k vrnitvi v njen vsakdan.

Prvi dan po operativnem posegu bolnici pokažemo osnovne položaje in vaje v postelji. Pomemben je predvsem položaj roke na operirani strani. Ta naj bo nekoliko podložena po vsej dolžini (nekoliko dvignjena, slika 1).



Vaje vključujejo stiskanje prstov na rokah v pest (stisk brisače ali mehke žogice, slika 2), kroženje z dlanmi v obe smeri ter krčenje in iztegovanje komolca.

Nadaljuje se z vajami z asistenco fizioterapevtke, avtoasistenco druge roke (slika 3) ali škripca (slika 4).





Med vajami se priporoča veliko aktivnega počitka – dvig obeh rok in stiskanje pesti (»pumpanje«). Vsi gibi se izvajajo z obema rokama, včasih ena roka podpira drugo, drugič ji nudi manjši upor. Vsaka vaja ima natančno določen začetni položaj, iz katerega se izvaja gib. V končnem položaju se roki zadržita kljub včasih nekoliko neugodnemu občutku. Čutiti se mora rahel nateg oziroma razteg v operiranem predelu. Pomembno je počasno izvajanje vaj ter sočasno dihanje. Vaje sede ali stoje izvajamo pred ogledalom, saj je treba ob vajah ves čas paziti tudi na držo telesa. Vsi gibi z glavo se izvajajo počasi in v manjšem obsegu. Mišice vratu in drža telesa naj bodo ves čas čim bolj sproščene. Pri vajah z rameni obe roki prosto visita ob telesu. Izvaja se dvig ramen proti ušesom (slika 6), poteg ramen naprej in nazaj ter kroženje z rameni v obe smeri.



Vaje z rameni nadaljujemo tako, da vključimo v gibanje obe roki, ki sta najprej zaradi lažje izvedbe pokrčeni v komolcih. Izvaja se dvig komolcev in ramen čim višje, stik komolcev pred telesom in kroženje s komolci ter rameni v obe smeri (slika 7).



Vaje za telesom: poteg ramen rahlo nazaj in odmik rok od hrbta (slika 8).



Pri tem moramo vzdrževati ravno držo. Tudi pri vajah s pomočjo palice ali brez nje se moramo opazovati v ogledalu. Gibe izvajamo z obema rokama. Poudarek je na dobrem položaju telesa. Vaje delamo pazljivo, ne sunkovito, vendar tudi ne boječe. Med vajami dihamo čimbolj enakomerno. Po vsaki vaji sledi sprostitev. Namesto palice lahko kasneje uporabljamo kolebnico, žogo, zvito brisačo ali elastični trak primerne jakosti, ki mora biti med izvedbo vaje vedno v nategu, kar pa zahteva še dodaten napor.





  • Vaje za razgibavanje roke in rame (na operirani strani) začnemo izvajati že bolnišnici.
  • Priporoča se redno izvajanje vaj vsaj šest mesecev po operaciji.
  • Od vrste in načina operacije je odvisno, ali se vaje izvajajo z nekoliko večjim, manjšim naporom ali celo brez napora.
  • Med vajami se priporoča počitek.
  • Če vaja povzroča večje bolečine, jo opustimo in poskusimo z njo naslednji dan.
  • Število vaj in število ponovitev stopnjujemo po zmožnostih in glede na kondicijo.
  • Vaje vedno izvajamo z obema rokama in pred ogledalom.

Pri izvajanju vaj je potrebna vztrajnost, pri izvedbi pa doslednost – kar se vedno obrestuje!

Še nekaj osnovnih priporočil:

  • Izogibati se je treba prekomernemu, daljšemu krčenju rok (komolcev) ter sunkovitih gibov in potegov roke. Dvigovanje in nošnja težjih bremen se odsvetujeta. Pri počivanju naj bo roka podložena in nekoliko dvignjena. Roki je treba večkrat čez dan dvigniti navpično nad glavo in v tem položaju stiskati prste v pest – aktivno počivanje.
  • Priporoča se postopno ukvarjanje z vsemi aktivnostmi, ki so se izvajale pred operativnim posegom. Vse to lahko pomaga, da ponovno pridobimo moč v roke. Potrebna je skrb za dobro telesno kondicijo, naj bo to sprehod, zmerno kolesarjenje in plavanje, izogibajmo pa se napornih športov.
  • Aktivnosti, ki smo jih izvajali pred operacijo, ne opuščamo, še posebno če so nam v veselje, zadovoljstvo in sprostitev. Vsekakor pa se je treba preskusiti in ugotoviti, kaj nam je v veselje in zadovoljstvo in koliko od aktivnosti zmoremo, da ne bi bilo preveč naporno in utrujajoče.

Iz vsega omenjenega je razvidno, da se po operaciji in tudi po zdravljenju priporoča živeti čimbolj normalno; opravljajte vsa običajna dela, vendar brez pretiravanja. Seveda je včasih med delom potreben tudi počitek. Čim manj se obremenjujte s »pravili« in »nauki«. Bodite pa pozorni na vse spremembe in po potrebi obiščite svojega zdravnika.

Ilustracije: Gorazd Gregorič / Strokovni bilten Splošne bolnišnice Maribor; Maj 2000
Božena Primožič, dipl. fizioterapevtka
Oddelek za medicinsko rehabilitacijo
Klinika za ginekologijo in perinatologijo
Oddelek za ginekološko onkologijo in onkologijo dojk
Univerzitetni klinični center Maribor
Banner Proloco Medico
Banner Maryna's quilt studio

Banner mojCuker

Več revij