Kajenje med odraslimi prebivalci Slovenije

Znanstveni dokazi potrjujejo, da je nikotin v tobaku droga, ki povzroča zasvojenost. Kajenja ne uvrščamo več med razvade, temveč med zasvojenosti. Kljub temu pa kajenje sodi med dejavniki, ki jih je mogoče popolnoma odpraviti, na prvo mesto.
Z namenom, da bi prepoznali z zdravjem povezan vedenjski slog odraslega dela prebivalcev, je bila v Sloveniji v letu 2001 načrtovana in izpeljana raziskava Dejavniki tveganja za nenalezljive bolezni pri odraslih prebivalcih Slovenije. Njeni rezultati nam dajejo vpogled v nekatere vedenjske značilnosti odraslih Slovencev. Raziskava je bila izvedena med več kot 15.379 prebivalci v starosti 25-64 let po metodologiji CINDI Health Monitor Svetovne zdravstvene organizacije (SZO). To je raziskava tipa presečnih preglednih raziskav, s katerimi v raziskavah zdravja opazujemo predvsem prevalenco različnih zdravstvenih stanj (delež vseh prebivalcev z opazovanim stanjem v trenutku opazovanja, ne glede na to, kdaj se je stanje pojavilo in koliko časa že traja) in vedenj, povezanih z njimi. Odstotek odgovora na raziskavo je bil za tovrstne raziskave visok (63,8%). Raziskavo so izvedli Katedra za javno zdravje Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in CINDI Slovenija, kot vodilni ustanovi, ter vsi območni Zavodi za zdravstveno varstvo, Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, Klinični center Ljubljana in Visoka šola za zdravstvo Univerze v Ljubljani.
V prispevku prikazujemo odstotek kadilcev ob anketiranju. To so prebivalci, ki na dan pokadijo vsaj eno cigareto (pipo ali cigaro). Med 9034 anketiranci, ki so vrnili izpolnjen vprašalnik, je bilo 23,7% kadilcev.

KAJENJE IN SPOL

Naša raziskava je pokazala, da je bilo v letu 2001 v Sloveniji še vedno več kadilcev med odraslimi moškimi (28,1%) kot med odraslimi ženskami (20,1%). To se ujema s podatki skoraj povsod po Evropi, ZDA, Kanadi in Avstraliji.

KAJENJE IN STAROST

Glede na starost je naša raziskava pokazala, da je bilo v letu 2001 v mlajših starostnih skupinah več kadilcev kot v starejših, največ pa v starostni skupini 30-40 let. Od te starostne skupine priti starejšim se je odstotek začel zniževati in dosegel najnižjo vrednost v najstarejši starostni skupini. To je razumljivo, glede na to, da se pri odraslih po 40. letu začnejo pogosteje pojavljati različne zdravstvene motnje in težave, ki jih prisilijo v razmišljanje o bolj zdravem načinu življenja. Opustitev kajenja je gotovo eden prvih korakov pri tem.

KAJENJE IN IZOBRAZBA

Kar zadeva izobrazbo, podatki raziskave kažejo, da je, podobno kot drugod v razvitem svetu, med višje izobraženimi manj kadilcev kot med nižje izobraženimi. Odstotek kadilcev je najvišji med prebivalci s poklicno izobrazbo, nato pa v skupini z nedokončano osnovno šolo. Najnižji odstotek je med prebivalci z visoko izobrazbo.

KAJENJE IN DRUŽBENI SLOJ

Delež kadilcev je bil v nižjih družbenih slojih v naši raziskavi precej višji kot v višjih slojih. To je v skladu s podatki SZO, ki kažejo, da je kajenje pogostejše v nižjih socialno-ekonomskih slojih kot v višjih. Odstotek kajenja je bil v letu 2001 najvišji v najnižjem družbenem sloju, nato pa je upadal do višjega srednjega sloja. V zgornjem sloju je bil skoraj enak kot v višjem srednjem sloju. V skupini anketirancev, ki se niso mogli opredeliti, v kateri družbeni sloj po svojem mnenju sodijo, je bil odstotek podoben kot v srednjem sloju.

KAJENJE IN BIVALNO OKOLJE

Pri bivalnem okolju se je pokazalo, da je bil v letu 2001 odstotek kadilcev daleč najvišji med mestnim prebivalstvom (slika 5). Razlike bi lahko pripisali kulturnim razlikam med podeželjem in mestom, s sociološkega zornega kota pa bi lahko ta pojav pripisali ugotovitvam, da gre pri kajenju za verjetno javno najbolj izpostavljeno nezdravo vedenje, ljudje na podeželju pa so najbolj »vidni« drugim ljudem v svojem okolju.

KAJENJE IN GEOGRAFSKA OBMOČJA

Povezovanje kajenja z geografskimi območji, iz katerih anketiranci prihajajo, kaže, da je odstotek kajenja v vseh treh območjih precej podoben. Najvišji je sicer v osrednjeslovenskem zdravstvenem območju, najnižji pa v zahodnem.

KDO JE NAJBOLJ OGROŽEN

Vsi ti podatki nam povedo, katere populacijske skupine so med odraslimi v Sloveniji trenutno najbolj ogrožene za kajenje. To so mlajši odrasli moški, živeči v mestih, z največ srednjo izobrazbo in iz nižjega družbenega sloja. Geografsko območje pri tem ne igra pomembnejše vloge. Vendar nam ti podatki ne prikažejo celotne slike. Za bolj celovito sliko stanja kajenja med odraslimi v Sloveniji je potrebno podatke naše raziskave primerjati s podatki za odrasle v Sloveniji v preteklosti in podatki za odrasle v drugih državah. Poleg tega jih je potrebno povezati še s podatki o kajenju v Sloveniji med mladostniki, predvsem zaradi tega, da bi poskusili oceniti, kaj se glede stanja med odraslimi obeta v bližnji prihodnosti.
1. Primerjava z raziskavami o kajenju med odraslimi v Sloveniji v preteklosti.
Stanje kajenja med odraslimi v Sloveniji že dolga leta sledijo raziskave v okviru Slovenskega javnega mnenja, ki jih izvajajo na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Te so pokazale, da je v Sloveniji v zadnjih letih delež kadilcev med odraslimi izrazito upadel (iz 28,2% v letu 1994, preko 26,5% v letu 1996, na 24,5% v letu 1999). Glede na te podatke lahko rečemo, da delež kadilcev med odraslimi Slovenci pada. Naša raziskava temu trendu s 23,7% kadilcev v letu 2001 sledi. Še posebej izrazit je bil padec po sprejetju zakona v letu 1996, ki je omejil uporabo tobačnih izdelkov. 2. Primerjava stanja kajenja med odraslimi med Slovenijo in drugimi državami Evrope.
Primerjava stanja kajenja med odraslimi prebivalci Slovenije z drugimi državami Evrope, ki jo je opravila SZO in predstavila v publikaciji European Country Profiles on Tobacco Control, ki jo je izdala leta 2003. V njej pa so podatki v glavnem za leti 2000 in 2001, ki kažejo, da stanje kajenja v Sloveniji, vsaj med odraslimi, zaenkrat ni slabo. Zelo pomemben je podatek, da je delež vseh kadilcev v Sloveniji okoli 24%. To nas vključuje v skupino evropskih držav z deležem kadilcev pod 25%; med njimi so na primer poleg Slovenije še Finska, Švedska, Islandija, Malta in Portugalska.
Vendar pa je v Sloveniji problematično nekaj drugega. Uvrščamo se namreč med države, ki imajo zelo majhno razliko v odstotku kadilcev med spoloma. V skupini 11/44 držav, ki imajo to razliko deset odstotkov ali manj, so poleg Slovenije še Belgija, Nemčija, Hrvaška, Luxemburg, Finska in Nizozemska (6-10%) ter Danska, Islandija, Irska in Velika Britanija (do 5%; v zadnjih dveh le 2%). Med državami, ki so posredovale podatke SZO pa sta tudi že državi, v katerih je med moškimi manj kadilcev kot med ženskami –Norveška in Švedska.
3. Povezava podatkov o kajenju med odraslimi v Sloveniji s podatki o kajenju med mladostniki.
Podatke o kajenju iz raziskave Dejavniki tveganja za nenalezljive bolezni pri odraslih prebivalcih Slovenije smo povezali s podatki raziskave ESPAD (Evropska raziskava o alkoholu in preostalih drogah med šolsko mladino), ki jo v 4-letnem intervalu v Sloveniji izvaja Inštitut za varovanje zdravja Republika Slovenije. Ta kaže, da se je med letoma 1995 in 1999 izrazito povečal odstotek rednih kadilcev med mladimi, starimi 15-16 let (iz 16,4% je narasel na 25,7%). Primerjava podatkov za fante in dekleta pokaže, da se je v Sloveniji med mladimi odstotek kadilk skoraj izenačil z odstotkom kadilcev. Raziskava ESPAD za leto 1995 kaže, da je bilo med 15- in 16-letniki med dekleti celo za 0,2% več kadilk kot kadilcev med fanti. V letu 1999 je bil odstotek kadilcev sicer nekoliko višji med fanti kot med dekleti (za 0,9%), vendar pa podatki iz še ene raziskave o vedenjih, povezanih z zdravjem pri mladini, kažejo ponovno podobno sliko, kot raziskava ESPAD iz leta 1995. Gre za raziskavo HSCB (Zdravstveno vedenje pri šolskih otrocih: mednarodna raziskava SZO), ki jo prav tako, kot raziskavo ESPAD, izvajajo na Inštitutu za varovanje zdravja Republike Slovenije. Vrednotenje kajenja je bilo v tej raziskavi nekoliko drugačno, kot v raziskavi ESPAD, a pokazalo se je, da je bilo med 15-letniki v letih 2001-2002 v Sloveniji za 0,2% več kadilk med dekleti, kot kadilcev med fanti. Glede na vso zbrano informacijo lahko povzamemo, da smo v Sloveniji, kar se tiče odstotka kadilcev med odraslimi ne glede na spol, s stanjem trenutno lahko zadovoljni, vendar ne moremo biti brezskrbni. Glede na podatke o kajenju med mladostniki lahko v bližnji prihodnosti pričakujemo zviševanje odstotka kadilcev, predvsem med mladimi ženskami. Glede na to, da gre pri tem za ženske v rodnem obdobju, kar nosi za seboj različne motnje in probleme, povezane z rodno funkcijo, bo čim prej potrebno posvetiti posebeno pozornost prav mladostnicam in mlajšim ženskam, predvsem tistim, ki končajo šolanje po srednji šoli.