Strokovna zdravstveno vzgojna revija

Kdor pozorno in skrbno opazuje življenje okrog sebe, v soseski oziroma v ožjem bivalnem okolju, ne more spregledati, da je zaradi številnih razlogov velikokrat zelo stresno. Živimo nezdravo, zelo hitro in predvsem preveč površinsko. Naš čas zaznamuje nesmiselno prehitevajoč utrip življenja, ihtav in obremenjujoč nemir, velika psihična obremenitev in za povrh še preveč sedenja, neustreznega prehranjevanja in to je najbolj obremenjujoče, veliko premalo se gibljemo. 1

V gibanju se skriva vir zdravja


Čas je, da bi tudi pri nas v še večji meri kot doslej sprejeli in udejanili obče sprejeto resnico, ki pravi gibanje je vir zdravja in zdravje je vir gibanja. Poglejmo, koliko smo to resnico dejansko že sprejeli in kaj o tem govorijo izsledki nekaterih najnovejših raziskav. Za polovico prebivalk in prebivalcev Slovenije je to že pomembni dejavnik razvoja, njihovega celovitega ravnovesja in sestavina njihovega življenja. Za petino prebivalstva, ki se redno ukvarja s posameznimi športnorekreativnimi dejavnostmi, pa je to že nepogrešljiva sestavina življenjskega sloga. Vendar z rezultati tovrstnega udejstvovanja še nismo in ne moremo biti povsem zadovoljni. Pogostost ukvarjanja s posameznimi telesnimi in športnorekreativnimi dejavnostmi preveč niha, tako smo v minulem desetletju ugotovili posamezne nihaje navzgor in navzdol.

POLOVICA SLOVENCEV JE NEDEJAVNIH

V zvezi s športnorekreativnim udejstvovanjem prebivalcev Slovenije moramo ugotoviti, da je nihaju navzdol v letu 2000, ko je bilo več kot polovica prebivalcev nedejavnih, v letu 2001 znova sledil nihaj navzgor. Število nedejavnih se je s 55,4% zmanjšalo na 49,3%. Število različno športnorekreativno dejavnih prebivalcev Slovenije pa je v tem letu znova preseglo 50 odstotkov in je znašalo 50,7%. Ob tem, ko ugotavljamo, da smo glede dosežkov pri športnorekreativnem udejstvovanju srednje razvita evropska država, pa si številni strokovnjaki in drugi delavci na tem športnem področju želimo doseči višjo raven. Če torej vemo, kje smo pri športni rekreaciji in kaj smo dosegli, moramo odgovoriti predvsem na vprašanja, kam gremo oziroma kam naj bi šli in kako naj bi to dosegli. A to je že drugo vprašanje, ki presega okvir tega prispevka. Z gibanjem, s telesnim in športnorekreativnim udejstvovanjem, si utrjujemo zdravje in podaljšujemo življenje. O tem ni nobenega dvoma več, saj to v raziskavah potrjujejo številni strokovnjaki z različnih strokovnih področij, še bolj pa življenje. Gibanje bogati življenje, iz njega izhaja in se vanj spet zliva. To je vir moči, ostrine uma in duha, medsebojnih povezovanj in prijateljskih vezi in vsega, kar si na tem svetu vsi tako želimo. Z gibanjem lahko živimo bolj polno in zadovoljno. Z različnimi telesnimi dejavnostmi in športnorekreativnim udejstvovanjem je mogoče iz drobnih vsakdanjih doživetij, ki jih gibanje nudi in sestavlja, drobna zadovoljstva postopno oblikovati v vse večja, in z drugimi dejavnostmi, nazadnje v veliko in trajno zadovoljstvo.

DRUŽINA NAJ BO VIR ZDRAVEGA ŽIVLJENSKEGA SLOGA

Gibanje nas oblikuje, radosti in polni od zgodnjega otroštva do pozne starosti. Zato se je za tako življenje treba odločiti samostojno in zavestno že zelo zgodaj. S prvimi gibalnimi izkušnjami moramo poseči v najbolj zgodnje obdobje otrokovega razvoja in v njemu najbolj prijaznem okolju. To je v družini. Družina naj bo spodbujevalka otrokovega razvoja, njegovih telesnih dejavnosti in raznovrstnega gibanja. Z gibanjem moramo zapolniti velik del otrokove biti, telesne, duhovne in čustvene ter velik del otrokovega notranjega sveta. Odnos do gibanja, raznovrstnih telesnih in športnorekreativnih dejavnosti se najbolje in najhitreje oblikuje v družini. V tej osnovni življenjski celici koreninijo mnoge osebnostne značilnosti, sposobnosti in lastnosti otroka, pa tudi mnoge gibalne izkušnje in navade. Vendar je pri otroku vse to treba še razviti. Otrok dobi prve izkušnje o duševnem, čustvenem, socialnem, telesnem, gibalnem in vsakršnem drugem razvoju prav v družini. Družina lahko v začetnem obdobju najbolj oblikuje otroka in mu pomaga pri pridobivanju potrebnih gibalnih izkušenj. Če rast in razvoj otroka v družini potekata normalno in če je vsak otrokov dan zapolnjen z veliko raznovrstnega gibanja, lahko z veliko verjetnostjo trdimo, da bo otrok take izkušnje sprejel kot življenjski slog. Verjamemo, da si bo tako lažje izoblikoval pozitiven odnos do telesnih dejavnosti, do rekreativnega športa oziroma do gibanja nasploh, ga postopno oblikoval in dvignil na raven vrednote. Oče in mati sta sprva nosilca vsega dogajanja v družini, vsak pa naj bi prispeval delež k telesnim dejavnostim in h gibalnemu razvoju svojega otroka. Kaj in koliko bo otrok sprejel, je seveda odvisno od tega, kakšno “gibalno mavrico” sta mu starša dala in kaj sta od njega zahtevala. Ob tem je pač treba povedati, da se starši glede tega medsebojno bistveno razlikujejo. To potrjuje življenje in številni primeri. To se kasneje tako ali drugače kaže tudi v otrokovem življenju, zlasti ko dozori in odraste. Zaradi navedenih razlogov naj bi bilo doma v družini čim več različnih in predvsem uporabnih športnih rekvizitov za pridobivanje različnih gibalnih izkušenj. Tako naj bi otroci spoznali čim več gibalnih in športnorekreativnih dejavnosti. Prav je, da vemo, da morajo otroci sprejemati prvo gibalno in športno znanje igrivo in sproščujoče, z obilico zabave, veselja in smeha. Vsaka drugačna pot je manj, če ne celo povsem neprimerna in nesprejemljiva. V družini je torej dana možnost, da v otrokov čustveni svet, v njegovo telesno zavedanje, v porajajoči se duh, v njegovo druženje z drugimi družinskimi člani vključimo telesne dejavnosti in športnorekreativne vsebine, ki se bodo vanj neizbrisno vtisnile in v njem ostale. Znano je, da je mogoče s telesnimi dejavnostmi in z rekreativnim športom učinkovati tudi na vedenjske vzorce otrok in mladostnikov, hkrati pa je tako mogoče spodbujati njihov socialni in duhovni razvoj ter njihova pozitivna čustva. Vse to je kasneje v obdobju zrelosti pomembno povezano z zdravim življenjskim slogom in s kakovostjo življenja odraslih.

IŠČEMO VEDRINO DNEVA

Gibanje, ki je v jedru vsake telesne oziroma športnorekreativne dejavnosti je pomemben sopotnik človekovega življenja. Lahko bi rekli, da je gibanje sestavni del kakovosti življenja sodobnega človeka. Ta jasno izražena povezanost je bila že velikokrat teoretično in strokovno podprta. Telesne dejavnosti in rekreativni šport namreč pomembno vplivata na celovito ravnovesje človeka in ustvarjata harmonijo med njegovo več razsežnostno naravo ter vsakdanjimi napori in delovnimi obveznostmi. Pri gibanju in rekreativnem športu gre tudi za sproščajoče doživljajske izkušnje, ki jih ponuja in daje igrivost pri tovrstnem udejstvovanju. Mnogi pa v tem vidijo še več; potrjevanje in izražanje osebnosti in izživetje v neposrednem športnem dvoboju ali tekmovanju. Če gre za pravi športni boj, ta lahko plemeniti telo in duha, veliko daje in bogati. Športnorekreativno udejstvovanje je človeku lahko vsakdanji izziv tudi zato, ker se prek tega lahko udeležuje različnih športnorekreativnih tekmovanj, zlasti kadar želi meriti sile, znanje in sposobnosti z drugimi ali s seboj in pri tem doseči pomembnejše rezultate. Izziv pa je tudi zato, ker je v športu, tudi rekreativnem, mogoče doživeti še kaj več kot pri nekaterih drugih dejavnostih v življenju in uresničiti cilje, ki so v različnih starostnih obdobjih različni. Velikokrat takšnih ciljev ni mogoče doseči z nobenimi drugimi sredstvi.

BOGATIMO IN OHRANJAMO ZDRAVJE

Veliko je ciljev, ki jim v povezavi z gibanjem oziroma rekreativnim športom namenjamo posebno pozornost. Pravimo, da telesna oziroma športnorekreativna dejavnost bogati življenje današnjega človeka in mu pomaga, da se lažje vključuje v večje ali manjše prijateljske skupine. Zagotovo je velika vrednost gibanja in ukvarjanja s športnorekreativnimi dejavnostmi v učinkovanju na zdravje. Športnorekreativna dejavnost deluje v odnosu na zdravje ljudi, tako da omeji delovanje negativnih dejavnikov, ki spremljajo današnje življenje in pomaga ohranjati zdravje. Že dolgo so opisane in znane naravne metode zdravljenja, ki vključujejo veliko gibanja. Ugotovljeno je, da se z redno telesno vadbo in utrjevanjem, povečajo tako imenovane psihofizične sposobnosti. Zdravje in gibanje sta tesno povezana. Kadar govorimo o zdravju, vedno ugotovimo, da se prizadeti zavedo pomena svojega zdravja šele takrat, ko ga začenjajo izgubljati oziroma ko ga povsem izgubijo. “Zdravje ni vse, toda brez zdravja je vse nič”, je znana ljudska modrost, ki se iz dneva v dan potrjuje. Zato je zdravje vse bolj cenjena dobrina in vrednota vseh tistih, ki živijo razmeroma zdravo ali pa si vsaj prizadevajo, da bi tako živeli. Kdor se zadosti giblje in se ukvarja z raznovrstnimi telesnimi dejavnostmi, vsak dan hodi in pogosto teka, igra tenis, zahaja v planine in gore, kolesari, plava ali se ukvarja z drugimi vodnimi športi, obiskuje fitnes, ali izvaja gimnastične vaje doma itd., si prav gotovo ohranja zdravje in lahko pričakuje kakovostno življenje tudi v pozni starosti. To pa je hkrati prispevek k upočasnitvi procesov biološkega staranja.

KORISTNIH UČINKOV JE ŠE VEČ

Poleg pozitivnih učinkov na zdravje sta telesna oziroma športnorekreativna dejavnost hkrati preventivni dejavnik, saj tako udejstvovanje pomaga pri razvoju zaščitnih dejavnikov, učinkuje na splošno obrambno sposobnost človeka in na izbiro ustreznih obrambnih mehanizmov. Dobro izbrana telesna dejavnost ali vadba priljubljenega rekreativnega športa zato veliko prispeva k varovanju zdravja, posledično se dviguje tudi raven prilagoditvenih sposobnosti posameznih gibalno dejavnih. In še več. Športnorekreativno udejstvovanje neposredno učinkuje na celovito ravnovesje udeležencev in na čut za skladno delovanje posameznih organov in organskih sistemov. Ugodne posledice rednega in sistematičnega ukvarjanja z rekreativnim športom se kažejo tudi v izboljšanju psihofizičnih sposobnosti in zviševanju ravni njihovih motoričnih in funkcionalnih sposobnosti. Z rekreativnim športom se lahko bogatijo prijateljske vezi in spletajo globlja poznanstva, odpre se pot v svojevrsten doživljajski svet, v razgibanem vadbenem okolju so bogatejši tudi čustveni odzivi ljudi.
Telesno oziroma športnorekreativno udejstvovanje je lahko tudi pomemben dejavnik pri ohranjanju in vzpostavljanju duševnega ravnovesja. Zlasti zaradi razkritega dejstva o tesni medsebojni povezanosti in soodvisnosti človekovih telesnih in duševnih dejavnosti. Izsledki številnih raziskav so v minulih desetletjih pokazali na ugodne učinke telesnega gibanja oziroma ukvarjanja z rekreativnim športom na človekovo duševnost. V vsakdanjem življenju pri opravljanju številnih nalog in opravil ter zlasti pri obvladovanju in premagovanju stresov se telesne in duševne zmogljivosti posameznika povezujejo. Boljše duševno stanje je odvisno od dobrega telesnega zdravja in zadostne telesne prilagodljivosti ter narobe.
Ko se mora zrela oseba znajti v sodobnem svetu in reševati številne, tudi zapletene življenjske probleme, je redno telesno udejstvovanje in naprezanje, dejavnik, ki pri tem lahko bistveno pomaga in prispeva k duševnemu ravnovesju. Ker gre pri športnorekreativnem udejstvovanju v večini primerov za igrivo in sproščajoče gibanje, se posameznik hkrati sprošča tako telesno kot duševno. Telesna sprostitev je tako pogoj za duševno sprostitev in narobe. Sproščanje in razbremenjevanje duševnih napetosti s telesnim oziroma športnorekreativnim udejstvovanjem, je tudi eden od namenov tovrstnih dejavnosti.
Med pozitivne učinke telesne dejavnosti, gibanja oziroma športnorekreativnega udejstvovanja štejemo tudi spodbujanje posameznikovih energetskih potencialov. Redno in sistematično športnorekreativno udejstvovanje namreč spodbuja omenjene potenciale ljudi in jim dviguje na višjo raven delovne sposobnosti.
Redno ukvarjanje s športom in različne gibalne dejavnosti izzovejo v življenju ljudi še številna ugodja in mnoge pozitivne čustvene odzive, med drugim veselje in zadovoljstvo. Raznolikost gibalnih dejavnosti, ki izzovejo različna psihična, telesna in socialna ugodja, je velika. Mnogim prinašajo veselje že hoja in krajši sprehodi, drugim pomeni enako zadovoljstvo hitra in živahna hoja ali tek v naravi, nekateri ne morejo več brez kolesa in kolesarjenja na večje razdalje, tretji pa se bolj navdušujejo za gorsko kolesarjenje in bolj zahtevne kolesarske poti. Številnim veliko pomenijo spuščanje po rekah z različnimi plovili (npr. s kanuji, splavi, z gumijastimi čolni, rečnimi bobi itd.), veliko pa jih prisega na dejavnosti v vodi, na vodi, ob vodi in pod vodo. Zimske dejavnosti in gibanje v zasneženi pokrajini, na smučiščih ali po gorskih brezpotjih zapolnjujejo življenje mnogim rekreativcem in rekreativkam v Sloveniji. Kdor ima zares rad gibanje v gorah, zahaja v gorski svet v vseh letnih časih. Telesnih in športnorekreativnih dejavnosti je še veliko. Vsak si torej sam izbira poti in oblike udejstvovanja, kje, kdaj, koliko in kako bo dejaven. In, če še ni ?

NIKOLI NI PREPOZNO

Kdor se s telesnimi ali športnorekreativnimi dejavnostmi še ni ukvarjal, naj skladno s tem, kar smo zapisali, to čimprej stori.Tako bodo posamezniki in skupnost veliko storili za celovito notranje ravnovesje in zdravje. Poleg tega raznovrstne telesne dejavnosti in gibanja ter rekreativni športi ponujajo sleherniku veliko radosti in zadovoljstva, mu bogatijo življenje in so sestavina njegove kakovosti. Zato je treba ta izjemni dar življenja, ki smo ga dobili, sprejeti in ga v celoti izkoristiti. Tako naj bi bili telesno oziroma športnorekreativno dejavni vse življenje, dokler je le mogoče. Znani olimpionik in zgledni rekreativni športnik v pozni starosti Leon Štukelj je vedno mislil tako.

dr. Herman Berčič, izredni prof.
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport