Na terenu se srečujemo z različnimi varovanci, z bolniki s kronično rano (razjeda zaradi pritiska, golenja razjeda, diabetično stopalo, rana zaradi malignega obolenja), z akutno rano (kirurške rane, poškodbe, opekline), inkontinentnimi bolniki (za urin, blato, urin in blato), bolniki v terminalni fazi bolezni, umirajočimi, duševnimi bolniki in stomiranci. Varovanec s stomo in kronično rano spada med kronične bolnike. Zdravstvena nega bolnika na domu je svojevrstna, saj so tu drugačne razmere kot v bolnišnici ali ambulanti. Bolnik je zato odvisen od samooskrbe, družinskih članov in njihove pripravljenosti za sodelovanje. Ko bolnika s stomo oziroma kronično rano odpustijo iz bolnišnice, ga obiščemo na podlagi delovnega naloga, ki ga izda osebni zdravnik oziroma nas o odpustu iz bolnišnice obvesti socialna služba ali oddelčna sestra (pisno obvestilo službe zdravstvene nege lečeče bolnišnice).
OSKRBA KIRURŠKE RANE
Kirurške rane so narejene z vrezom, ki je običajno sterilen, ponavadi so te rane zaprte s šivi in se celijo primarno. Največkrat se ozdravijo že v bolnišnici, tako da patronažna medicinska sestra ran na bolnikovem domu običajno ne prevezuje.Odprte rane se celijo sekundarno, najčešči vzrok za tako celjenje ran je infekcija – okužba. Preveza rane mora biti strogo sterilen poseg. Sekundarno celjene rane – odprte granulacijske rane so navadno okužene. Za prevezovanje lahko uporabljamo klasičen način (umivanje vsak dan pod tekočo toplo vodo, mazanje rane z ustreznimi mazili, preveze so potrebne vsak dan ali večkrat na dan) ali sodoben način (vlažno zdravljenje z različnimi oblogami, ki ustvarjajo idealno vlažno okolje, zaradi česar poteka granulacija tkiva hitreje, zato je tudi celjenje hitrejše, prevezujemo v razmaku 3 do 5 dni, odvisno od vpojne kapacitete obloge in količine izločka iz rane). Obloge so različne: (alginati, geli, hidrokoloidi filmi …), vendar jih moramo dobro poznati. Vsaka rana zahteva individualno nego, vedno izberemo oblogo, ki omogoča idealne pogoje za celjenje. Pri vseh oblikah nege je dobro opraviti zaris rane, ki ga shranimo v svoji dokumentaciji. Z njim lažje objektivno spremljamo in dokažemo izboljšanje oziroma poslabšanje stanja kroničnih ran.
STOMA NE POMENI KONCA
Zadnja leta opažamo, da število bolnikov s stomo narašča. Stoma je operativno narejana odprtina na koži, skozi katero se skozi trebušno steno izpelje črevo. Imenuje se po cevastem organu, iz katerega izhaja. Po funkciji ločimo: dihalne (traheostoma), hranilne (gastrostoma, jejunostoma) in izločalne (kolostome, ileostome, urostome). Za pomoč bolnikom, ki imajo stomo, se že nekaj let tudi v Sloveniji organizira izobraževanje medicinskih sester, ki se posebej usposabljajo za zdravstveno nego bolnika s stomo in kronično rano – to so tako imenovane - enterostomalne terapevtke. Ko bolnika s stomo odpustijo iz bolnišnice, ga obiščemo na podlagi delovnega naloga, ki ga izda osebni zdravnik oziroma že rehabilitiranega varovanca s stomo obiščemo dvakrat v tekočem letu, tako kot druge kronične bolnike, osamljene in starejše od 65 let.
Operacije katerih posledica je stoma, so nujne v različnih starostnih obdobjih. Lahko jo dobijo tudi dojenčki, mladostniki in odrasli. Stoma spremeni telesno podobo, zato je zelo pomembno, da bolnik sprejme stomo za svojo in premaga začetni odpor do svojega telesa, strah pred zmanjšanjem delovne in spolne sposobnosti. Zelo pomemben je odnos družine oziroma odnos med partnerjema. V procesu rehabilitacije je družina zelo zaželena. Da vključimo družino v proces učenja negovanja stome, moramo imeti privolitev bolnika, vendar ne smemo pustiti, da bi vso skrb prevzel svojec, če vemo, da se bo z našo in pomočjo svojcev postopno naučil oskrbeti stomo. Seveda je treba vložiti veliko truda, prigovarjanj in pogovorov, da bolnik svojo stomo sprejme in jo seveda čez čas tudi sam neguje. Potrebno je zavestno sodelovanje varovanca in svojcev. Seznanili ga bomo, kako in kje priti do potrebnih materialov, in ga motivirali za zdrav način življenja in redno jemanje predpisanih zdravil. Vsak varovnec s stomo se lahko včlani v invalidsko društvo ILCO, kjer se srečuje večja skupina ljudi z isto prizadetosjo. V društvo se vklučujejo stomisti in njihovi svojci. Med njimi so prostovoljci, ki pomagajo z nasveti iz lastnih izkušenj (lahko osebno na domu ali po telefonu). Ti ljudje živijo normalno, ukvarjajo se z dnevnimi aktivnostmi, s športom, so redno zaposleni. Za bolnika je izrednega pomena ponovna vključitev v delovno okolje, seveda če zdravstveno stanje to dovoljuje, pomembno je pozitivno razmišljanje o stvareh, ki jih lahko dela, saj si s tem krepi samozavest in ustvarja dobro samopodobo.
POMEN DOMAČEGA OKOLJA
Vsak posameznik si uredi življenje med štirimi stenami po svojih zmogljivostih in okusu. Čistoča stanovanja, higienska urejenost nas samih in našega perila sta odvisni od kriterijev, ki smo jih oblikovali skozi leta, in od naših trenutnih psihofizičnih zmogljivosti. Dom nam daje občutek varnosti in zavetja, zato se, tudi kadar zbolimo doma obnašamo drugače kot v ambulanti ali bolnišnici. Tudi medsebojni odnosi v družini lahko različno vplivajo na sodelovanje bolnika pri zdravljenju. Bolnik se na svojem domu počuti bolj enakovrednega, jasneje izraža svoje želje, navade, potrebe. Zato se moramo velikokrat prilagajati različnim stanovanjskim in bivalnim razmeram.
SKRB ZA USTREZNO PREHRANO
Neurejena in neustrezna prehrana je pri bolnikih s kronično rano pogost spremljevalni dejavnik. Svetujemo pripravo zdrave oziroma ustrezne prehrane, po potrebi pa tudi uredimo dostavo živil ali toplega obroka na dom (hrana naj bo bogata z beljakovinami, veliko naj bo svežega sadja in zelenjave). Pri sladkornem bolniku preverimo, ali zna zamenjati živila iz iste skupine, če ima dnevno pet obrokov, pomembna je pravilna količinska razdelitev čez dan, redno tehtanje in zapisovanje telesne teže.
Nasveti o opravilni prehrani so zelo pomembni za bolnika s stomo, saj ne potrebuje posebne diete, sčasoma vsak najde sebi primeren način prehranjevanja. Pomembno je, da pozna živila, ki ga napenjajo ali povzročajo zaprtost. Posebno pozornost je treba nameniti prekomernemu izločanju plinov in neprijetnemu vonju, ki nastaja pri prebavi hrane. Hrano je treba dobro prežvečiti in jesti počasi.
GIBANJE
Večina bolnikov s kronično rano se giblje le po stanovanju, pa še to minimalno zato, je slaba prekrvavljenost spodnjih okončin dodaten zaviralni dejavnik pri celjenju. Bolnika spodbujamo h gibanju oziroma razbremenitvi okončin. Pri tem smo pozorni tudi na arhitektonske ovire in druge nevarnosti (preproge, pragovi). Po potrebi svetujemo nabavo ortopedskih pripomočkov za hojo (palica, hodulja, ortopedska obutev).
Pri pokretnih spodbujamo sprehode, 20 minutno zmerno hitro hojo 3- do - 5 krat na teden, saj je ta najboljša in najvarnejša. Hojo oziroma vadbo mora takoj prenehati ob bolečini v prsih, ob pojavu krčev v nogah, slabosti in utrujenosti . Sladkorni bolnik, ki ima rano na stopalu ne sme obremenjevati prizadetega stopala.
Pri nepokretnem bolniku svetujemo svojcem nabavo negovalnih pripomočkov (bolniška postelja, trapez, posebna blazina za preprečevanje preležanin …). Bolnika je treba obračati, da preprečimo nastanek preležanin. Te pripomočke predpiše osebni zdravnik na posebno naročilnico. Če je bolnik odvisen od pomoči drugih oseb, v sodelovanju z bolnikovim izbranim zdravnikom predložimo svoje pisno mnenje o dodatku za tujo nego in pomoč.
SKRB ZA TELESNO HIGIENO
Veliko zlasti starejših varovancev ni več sposobnih samostojno skrbeti za čistočo telesa in perila. Redna nega nog izboljša krvi obtok in preprečuje dodatno okužbo rane.
Pri sladkornih bolnikih je pomembno, kolikokrat in kako si umivajo noge, preveriti morajo temperaturo vode, pomembno je vsakodnevno pregledovanje stopal.Če tega zaradi slabega vida ali težje gibljivosti ne zmorejo, prosimo za pomoč svojce, da to opravijo namesto njih. Pomembna je nega nohtov, saj velikokrat zasledimo preveč ali premalo postrižene nohte, zato so pogoste poškodbe in posledično vnetja ali ranice, ki se ne zacelijo. Ob teh težavah je nujen obisk pri osebnem zdravniku oziroma pregled v ambulanti za diabetično nogo.
Kadar ni svojcev, je treba organizirati pomoč na domu (pomoč pri vzdrževanju osebne higiene, organizacija gospodinjske pomoči, prinašanje hrane …), povežemo se z ustreznimi službami, ki bodo prevzele skrb za to področje .
Za stomista je izrednega pomena pravilna izbira pripomočkov za oskrbo stome, saj mu morajo zagotavljati udobje in varnost. Pripomočki so lahko enodelni ali dvodelni. Bolnik naj si pripomočke izbere sam in se čimprej aktivno vključi v oskrbo stome. Velikokrat vsaj na začetku potrebujejo varovanci našo pomoč, saj živijo sami, so slabo pokretni, zaradi starosti in bolezni nesposobni naučiti se negovanja stome oziroma menjav vrečke. Seznaniti jih je treba o možnih komplikacijah stome in okolice kože (paste, posipi filtri), pravilna uporaba pripomočkov za večanje udobja ( robčki za čiščenje, kapljice proti vonju, deodoranti, bombažna navleka za vrečko, pas za vrečko, robčki za zaščito kože ...). Pripomočke za nego stome predpiše izbrani zdravnik na naročilnico. Varovance seznanimo tudi z možnostjo obiskov v posvetovalnicah za stomiste.
Ob delu z varovanci oziroma bolniki vse bolj spoznavamo, da je zdravje najdragocenejše, kar imamo in kar moramo varovati.
REDNO JEMANJE ZDRAVIL
Kronične rane so posledica različnih kroničnih bolezni, ki jih je treba zdraviti tudi z zdravili. Mnogi bolniki jemljejo zdravila neredno in se ne zavedajo vpliva jemanja zdravil na celjenje rane. Najboljše je narediti shemo, po kateri si bodo vsak dan sproti pripravili predpisane odmerke zdravil.
Pri sladkornih bolnikih je velikega pomena redno uživanje obrokov hrane, redno nadziranje sladkorja v krvi in temu primerno prilagajanje števila enot insulina (povečati ali zmanjšati odmerek ).
Veliko pozornost moramo posvečati morebitni bolečini zaradi samega zdravstvenega stanja bolnika. Bolečino preprečimo z ustreznimi protibolečinskimi zdravili in z uporabo sodobnih načinov prevezovanja kroničnih ran.
Če bomo ob svojem delu dosegli popolno neodvisnost varovanca s stomo, sprejetje stome, ponovno vključitev v normalno aktivno življenje, čim hitrejšo zacelitev kronične rane in preprečili dodatne okužbe, smo na pravi poti.
Zdravstveni dom Ljubljana, enota Bežigrad
