Napredek v razvoju tehnologije mikrotehnik in njihova uporaba v prenosnih aparatih sta omogočila, da se je laboratorijsko testiranje preselilo bliže bolniku. Analiza ob bolniku, imenovana POCT (Point of care testing), poznana tudi kot analiza ob postelji, je bila uvedena z namenom, da se hitreje dobi rezultat analize krvnega vzorca, kot bi ga dobili iz laboratorija. Hitri laboratorijski test je zato definiran kot analiza, ki je opravljena izven laboratorija, običajno v bližini preiskovanca ali kar ob preiskovancu, rezultat testa pa lahko vodi do sprememb v zdravstveni oskrbi bolnika. Tako je leta 2005 mednarodna organizacija za standardizacijo ISO (International Organization for Standardization) definirala teste ob preiskovancu. 7

Analiza opravljena izven laboratorija


POCT se je že uveljavil na številnih lokacijah. Uporabljajo ga v bolnišnicah, predvsem na oddelkih za intenzivno terapijo in v operacijskih sobah. Teste POCT najdemo v zdravstvenih domovih, domovih za ostarele, v reševalnih avtomobilih, v patronaži in seveda tudi v domači negi bolnika. S priročnimi aparati, ki so namenjeni samokontroli bolnikov na domu, se najpogosteje določa glukoza pri diabetikih. Na voljo so tudi priročni aparati za hitro merjenje protrombinskega časa, da se pri bolnikih z dolgotrajno antikoagulacijsko zaščito oceni, kako učinkovito je zdravljenje.
V zdravstvenih ustanovah se pogosto določa hemoglobin in tudi C-reaktivni protein (CRP) kot pokazatelj akutnega vnetja. V zadnjem času je veliko zanimanja predvsem za merjenje lipidovholesterola in trigliceridov. S priročnimi aparati se lahko določajo tudi nekatera zdravila, osnovna analiza urina in še bi lahko naštevali. Uporabljajo tudi mikrobiološke teste za določevanje bakterij streptokok A, helikobakter pylori, virusov influence ter drog. Na voljo je vedno več testov, posebno pomemben korak pa je bil narejen pri razvoju analiznega postopka za določitev miokardnega infarkta.
Z uvedbo POCT se je analiza krvnega vzorca, ki jo izvajamo v laboratoriju za to šolani ljudje pod strokovnim nadzorom, prenesla v roke ljudi brez izkušenj v laboratorijski analitiki. Analiza krvnega vzorca s pomočjo priročnih aparatov je razmeroma enostavna, vendar pa moramo vedeti, da inštrument za izvajanje laboratorijskih testov ob preiskovancu ne more v vseh primerih zamenjati tradicionalnega laboratorijskega analizatorja. Poudariti je treba, da so ti testi predvsem dopolnilni testi in ne morejo nadomestiti potrditvene analize v klasičnem kliničnem laboratoriju.

ZNAČILNOSTI TESTOV POCT

Kot vsaka laboratorijska preiskava imajo tudi testi POCT svoje prednosti, pomanjkljivosti in omejitve.
Neprecenljiva prednost teh testov pred klasičnimi laboratorijskimi je, da je za analizo potrebna majhna količina diagnostičnega vzorca in da je rezultat hitro dostopen. Diagnostičnega vzorca ni treba prinesti v laboratorij, zato so zmanjšani vplivi pred samo analizo, kar je pomembno predvsem pri nestabilnih analitih (npr. pri glukozi). Ravnanje z enostavnimi merilniki in zahtevnejšimi aparati je razmeroma preprosto.
Testi POCT imajo tudi določene omejitve, na katere mora proizvajalec inštrumenta opozoriti, uporabnik pa jih mora upoštevati pri analizi. Izvajalec mora vedeti, kako lahko nekateri metaboliti, zdravila, endogene snovi in drugi fiziološki faktorji vplivajo na rezultat. V laboratoriju najpogosteje analiziramo krvni vzorec, ki je bil odvzet na tešče, s POCT pa se lahko analizira kaplja krvi kadar koli; to mora izvajalec upoštevati pri interpretaciji rezultata. Razumeti mora tudi, zakaj obstajajo razlike v koncentracijah analitov v polni kapilarni krvi, v serumu ali plazmi. Vedeti mora, katere so kritično visoke in nizke koncentracije analita in kaj se zgodi, če je bilo za analizo odvzeto premalo krvi.
Pomanjkljiva stran testov POCT so slaba ponovljivost, pravilnost in linearnost ter velika neenotnost med analiznimi postopki. Različni proizvajalci aparatov uporabljajo za isti analit različne analizne metode, zaradi česar nastaja razlika med rezultati. Vendar poskušajo proizvajalci te pomanjkljivosti odpraviti, pri čemer upoštevajo mednarodna priporočila laboratorijske stroke (standardizirane postopke za določevanje posameznih analitov, npr. glukoze, holesterola.), in s tem poenotiti končne rezultate analize. Naj omenimo še, da se v svetu največ denarja v laboratorijski diagnostiki namenja prav za razvoj POCT, več kot 3 milijarde evrov, prodaja na tržišču pa se povečuje za 10 odstotkov in več na leto.
Kot smo že omenili, je ravnanje s priročnimi aparati razmeroma preprosto, proizvajalci pa poskušajo odpraviti pomanjkljivosti in pripraviti analizne postopke, ki bi dali rezultate, primerljive z rezultati analiz v klasičnih laboratorijih. Pri testiranju s POCT je zato najpomembnejši del postopka pred analizo in po njej. K fazi pred analizo prištevamo odvzem vzorca, k fazi po analizi pa predvsem vrednotenje dobljenega rezultata.

ODVZEM KRVNEGA VZORCA

Vzorec polne krvi naj se zbere pri odraslih in starejših otrocih s kapilarnim odvzemom iz prsta, samo pri otrocih iz pete. Izvajalec mora upoštevati vse splošne previdnostne ukrepe, posebno pozoren mora biti, da je postopek zbiranja krvnega vzorca pravilen. Da bi se izognili različnim vplivom na rezultat:

  • moramo preveriti, da prsta bolnika pred odvzemom ne kontaminiramo (npr. z glukozo), ko ga obrišemo;
  • če uporabljamo alkohol kot čistilo, se moramo prepričati, da je koža pred vbodom suha; mešanje alkohola s krvnim vzorcem lahko povzroči hemolizo ali pa celo vpliva na določitev glukoze s POC sistemom;
  • izogibajmo se področij z edemom.

Po vbodu z lanceto prvo kapljico vedno odstranimo, ker vsebuje preveč tkivne tekočine in delčkov kože ter je zato kri razredčena. Šele druga kaplja je primerna kot vzorec. Z enim uspelim vbodom dobimo od 0,5 do 1 ml krvi.
Rezultat analize krvnega vzorca, ki ga dobimo s hitrim laboratorijskim testom, mora biti seveda primerljiv z rezultatom, dobljenim v kliničnokemijskem laboratoriju. Zato so zahteve za kakovost rezultata analize enake ne glede na to, kdo opravi preiskavo, kje jo opravi in kakšen je analizni postopek. Namen vsakega analiznega postopka (aparata) je, da daje prave rezultate.
Medtem ko v laboratoriju določamo veliko večino analitov v krvni tekočini (serumu oziroma plazmi) venske krvi, pa se s priročnimi aparati merijo analiti v kapilarni polni krvi.
Obstaja razlika v koncentraciji analitov v kapilarni in venski krvi. To velja predvsem za glukozo. Koncentracija glukoze v plazmi oziroma serumu je na splošno za 10 do15 odstotkov večja kot koncentracija glukoze v polni krvi. To je pomembno predvsem zato, ker vsi merilniki merijo analit v polni kapilarni krvi, medtem ko v večini laboratorijev merimo glukozo v plazmi oziroma serumu po odvzemu venske krvi. Na tržišču so številni glukometri, ki dajo rezultat kot »plazma ekvivalent«. To omogoča bolniku, da lahko primerja rezultat doma narejene meritve z laboratorijskim rezultatom. Merilniki, ki dajo rezultat »plazma ekvivalent«, imajo v aparatu vgrajen algoritem, ki prevede meritev v polni kapilarni krvi v rezultat, ki bi ga dobili v plazmi iz venske krvi. Pomembno je, da veste, ali da vaš merilnik rezultat glukoze kot »polna kri ekvivalent« ali kot »plazma ekvivalent«. Zelo pomembno je tudi, da se spremlja koncentracija analita vedno z istim aparatom.

POCT je dragocen pripomoček predvsem za spremljanje in uravnavanje glukoze in merjenje protrombinskega časa v kapilarni krvi.
Čeprav je določevanje holesterola in trigliceridov v zadnjem času zelo popularno, pa preiskavi nista nujni in zato izboljšava aparata, ki trenutno zahteva za ti dve preiskavi razmeroma veliko krvi, napreduje počasi. Poudarjeno razvijajo hitre teste za določevanje pokazateljev srčnega infarkta. Razvoj POCT je usmerjen tudi v povezavo rezultatov, dobljenih v samokontroli ali v zdravstvenih ustanovah, z laboratorijskim informacijskim sistemom.
Prenosni aparati v zdravstvenih ustanovah bodo omogočili hitrejšo postavitev diagnoze in ustreznejše ukrepanje. Prenosni aparati, namenjeni samokontroli bolnikov, pa bodo zmanjšali število neprijetnih težav, zmanjšali število rednih obiskov pri zdravniku in v laboratoriju ter omogočili prijaznejše zdravljenje.

Prezelj Marija
UKC Ljubljana, Klinični inštitut za klinično kemijo in biokemijo
Banner Pulz

Več revij