Z napredkom se spreminja tudi vloga endoskopske medicinske sestre, ki je odgovorna za pacientko predvsem z vidika zagotavljanja varnosti pri izvajanju operativnega posega in inštrumente ter vso pripadajočo endoskopsko opremo. Vse to od nje zahteva ogromno znanja, spretnosti in odgovorno, natančno, pazljivo ter dosledno rokovanje z opremo, saj lahko že majhna napaka ali poškodba opreme ogrozi varnost tako pacientke kot tudi osebja. Cilj celotnega operacijskega tima pa je uspešno opravljen diagnostični ali operativni poseg, ki bo zagotovil pacientki zadovoljstvo in čimprejšnje okrevanje ter vrnitev v »znani ritem« življenja. 4

Vloga endoskopske medicinske sestre


Živimo v času hitrega razvoja znanosti in tehnologije prav na vseh področjih življenja in delovanja človeka. Vstop endoskopije v operacijske dvorane je velik korak na področju operativnih posegov. Sprva je bila endoskopija le diagnostična metoda, ki se je na Ginekološki kliniki v Ljubljani začela izvajati že l. 1971. Danes sta na področju ginekologije laparoskopija in histeroskopija prednostni izbor, kajti s tem pristopamo k pacientki z manj invazivnimi tehnikami, kar vodi v zmanjšanje pooperativne bolečine, krajšo hospitalizacijo in krajše okrevanje.
Endoskopska medicinska sestra na Ginekološki kliniki v Ljubljani je operacijska medicinska sestra, ki ima končano VII. stopnjo izobrazbe in opravljen pripravniški izpit. Po končanem uvajanju na delovnem mestu opravi še interno preverjanje znanja. Poleg asistence pri endoskopskih operacijah obvlada tudi asistenco pri vseh klasičnih operativnih posegih, ki se izvajajo na Ginekološki kliniki, kar pomeni, da ima zelo širok spekter znanja. Vsak dan se vključuje v celoten operacijski tim z dogovori o izvedbi dnevnega operativnega programa. Delo operacijske medicinske sestre je specifično, zato je potrebno redno dodatno izobraževanje na strokovnih kongresih, seminarjih, učnih delavnicah doma in v tujini. Operacijske medicinske sestre se vključujejo tudi v različne strokovne sekcije.
Operacijska medicinska sestra je pri izvedbi endoskopskega posega zadolžena za pregled zdravstvene dokumentacije, identifikacijo pacientke, varovanje podatkov, komunicira s pacientko in operacijskim timom pred, med endoskopskim posegom in po njem, pripravi prostor, material, inštrumente in dokumentacijo za izvedbo endoskopskega posega, skrbi za pravilno shranjevanje, transport in rokovanje s sterilnim materialom, poskrbi za namestitev pacientke v litotomijski položaj na operacijski mizi, pri čemer je dolžna zagotavljati intimnost, skrbi za pravilno namestitev nevtralne elektrode in ustrezno zaščito pacientke pri razkuževanju operativnega polja, da posledično ne pride do termičnih poškodb kože zaradi mokre podlage. Zagotavlja ustrezno ravnanje z odpadnim materialom, prav tako zagotavlja predpisano temperaturo uporabljenih sterilnih tekočin za izpiranje ali vzdrževanje distenzije tkiv. Izvaja nadzor nad pripravo operativnega polja na operativni poseg in kontrolira pacientkino kožo ter sluznico. Asistira pri izvedbi endoskopskega posega, zagotavlja aseptično delo, skrbi za brezhibno delovanje aparatur. Usposobljena je za racionalno in učinkovito ukrepanje ob nepredvidljivih situacijah. Skrbi za pravilno skladiščenje in transport odvzetega materiala za preiskave. Oskrbi pooperativno rano in pomaga pri premeščanju pacientke na bolniško posteljo. Poseg dokumentira in opravi dekontaminacijo, čiščenje in sterilizacijo inštrumentov po končanem endoskopskem posegu.

IZVEDBA POSEGA

V operacijski blok pacientko pospremi oddelčna medicinska sestra in jo preda anestezijski medicinski sestri. Pacientka je premeščena v bolniško posteljo, kjer si sleče bolniško srajco. Sledijo vprašanja o njenem splošnem počutju, zdravju in posebnostih pri obravnavanju. Na tem mestu je izredno pomembno, da pacientka zaupa operacijskemu osebju vse morebitne težave, ki jih ima, pa naj se zdijo še tako nepomembne. Vsak podatek je dragocen in vodi k večji varnosti pacientke. Izredno pomembna je tudi informacija, ali je pacientka tešča, kar pomeni, da ni ne jedla in ne zaužila nobene tekočine. V žilo se pacientki vstavi intravenski kanal, ki služi za vbrizgavanje anestetikov. Po navodilu zdravnika anesteziologa se pacientki vbrizga pomirjevalo.
Ko je operacijska soba primerno pripravljena na izvedbo endoskopskega posega pacientko s posteljo prepeljejo v operacijsko sobo. Pacientka se ob pomoči medicinskega osebja namesti na operacijsko mizo v tako imenovani litotomijski položaj. Uleže se na hrbet, noge pa namesti v stremena, enako kot pri ginekološkem pregledu. Pacientko pokrijemo čez anogenitalni predel. Desno roko odroči zaradi lažjega dostopa anestezijske ekipe do intravenoznega kanala. Roko ji rahlo pritrdimo na opornik. Na levo roko pacientki namestimo manšeto za merjenje krvnega tlaka. Tudi levo roko s kompreso pritrdimo ob pacientkino telo, zaradi lažjega dostopa do operacijskega polja. Nato pacientkine noge prekrijemo z belimi dolgimi škornji za enkratno uporabo in pregib v kolenu podložimo z velikimi vatiranci, da ne bi prišlo do okvare živcev na nogi. Noge pritrdimo s pasovi na stremena zaradi zaščite. Pacientka je namreč v globoki anesteziji, kar pomeni, da ne more nadzorovati svojega telesa. Na desno nogo pacientki namestimo nevtralno elektrodo (moder želatinast kvadrat), ki skrbi za varno uporabo elektrokirurških aparatov med endoskopskim operativnim posegom. Ko je pacientka uspavana, nadaljujemo s posegom. Pri laparoskopiji operater najprej zareže kožo tik pod popkom, kjer uvede tako imenovano Veresovo iglo, skozi katero napihne trebušno votlino s CO2. S tem posegom se odmakne trebušna stena od trebušnih organov in je omogočen boljši pristop. Nato skozi troakar uvede laparoskop, na katerega se priključi videokamera. Nad simfizo naredi dodatne zareze, skozi katere uvede še druge inštrumente. S pripravljenimi inštrumenti operater operira tako, da potek posega spremlja na monitorju. Po koncu operacije inštrumente odstranimo, vnešeni plin pa izpustimo. Kožo zašijemo s šivi in pokrijemo z obližem.
Priprava na operativni poseg je nekoliko drugačna pri histeroskopskih operacijah, ko se, preden pacientka zaspi (zato da bi prejela čim manj anestetikov), razkuži operativno polje in pod zadnjico podloži sterilna kompresa. Histeroskopijo je najbolje opraviti v prvi polovici menstruacijskega ciklusa. Operater razširi maternični vrat s posebnimi dilatatorji in skozi nožnico v maternični vrat uvede histeroskop. Na histeroskop priključimo videokamero, tako da lahko operater spremlja poseg na monitorju. S posebnimi inštrumenti in distenzijskim medijem, ki pomaga razširiti navidezno maternično votlino, operater opravi operativni poseg v maternici. Ob vstopu v operacijsko sobo pacientka najprej opazi veliko število ljudi, ki se gibljejo okoli nje. Za izvedbo endoskopskega operativnega posega je namreč potreben celoten tim, ki ga sestavljajo zdravnik operater, zdravnik asistent, zdravnik anesteziolog, operacijski medicinski sestri, anestezijska medicinska sestra in bolničarka. Pacientka ima najbrž občutek, da ima medicinsko osebje v operacijskem bloku izredno slab spomin, ker jo kar naprej sprašuje po imenu in priimku. Vendar je to le dodaten varnostni ukrep, da ne bi prišlo do neljubih dogodkov. Saj vsi zelo dobro poznamo zgodbe iz operacijskih sob, ko so operirali zdravega pacienta, bolnega pa pustili na oddelku.
Tudi sama operacijska soba - poleg številnega in glasnega medicinskega osebja - deluje zastrašujoče. Operacijska miza je obkrožena s celim stolpom neznanih naprav, ki služijo za »elegantno odpravo ženskih težav«. Vsaka naprava je seveda opremljena s svojim alarmom, tako da pacientko pričaka ne ravno ptičje petje, pač pa predirljivi zvoki. Današnje naprave so namreč tako natančne, da zaznajo že zelo majhne spremembe in na to tudi opozorijo. Naprave, ki so potrebne za uspešno izvedbo endoskopskega posega, so monitor (TV, preko katerega se spremlja poseg v notranjosti telesa), nato insuflator (naprava, ki poskrbi za varno dovajanje CO2 v telo pri izvedbi laparoskopije), sledi izvor svetlobe in elektrokirurški aparat, ki se uporablja pri rezanju tkiv ali zaustavitvi krvavitve. Tudi brez kamere in laparoskopa (pri vstopu v trebušno votlino) oziroma histeroskopa (pri vstopu v maternico) ne gre. To sta inštrumenta, ki zagotavljata »sliko na TV«. Pri izvedbi laparoskopskega posega potrebujemo tudi sredstvo za izpiranje operativnega polja in aspirator (naprava, ki posesa odvečno tekočino iz trebušne votline), pri histeroskopskem posegu pa potrebujemo distenzijski medij (sredstvo, ki razpira maternično votlino) in tehtnico, ki izmeri primankljaj tekočin (mililitri tekočine, ki so ostali v pacientki). Vse to je združeno v posamezni aparaturi. Uporabljamo seveda tudi specialne inštrumente pri posameznih vrstah operativnih posegov, kot so: morselator, laparoskopska zanka, harmonični skalpel, ligasure,.... Če na kratko povzamemo: pacientka vstopi v prijazno svetel, klimatiziran prostor, obkrožena je s prijaznim in vrhunsko usposobljenim medicinskim osebjem ter vrhunskimi napravami. Torej je ves strah odveč!

Čas trajanja endoskopskega posega je težko opredeljiv, saj je to odvisno od vrste posega. Po končanem posegu operacijska medicinska sestra oskrbi operativno rano in pacientko prekrije s kompresami. Nato zdravnik anesteziolog pacientko zbudi iz narkoze. Preko prelagalne deske medicinsko osebje premesti pacientko v bolniško posteljo. Nato je prepeljana v prebujevalnico. Pacientka po operaciji ponavadi doživlja enega ali vse naslednje simptome: zaspanost zaradi narkoze, bolečina v grlu zaradi intubacije, bolečina v spodnjem delu trebuha zaradi operacije, krvavitev iz operacijske rane ali nožnice, modrikast izcedek iz nožnice (posledica vbrizganja metilenskega modrila kot dokaz za prehodnost jajcevodov), zelenkasto obarvan urin (posledica vbrizganja metilenskega modrila v mehur za preventivo), bolečina v ramenih zaradi aplikacije CO2 v trebušno votlino in slabost ali bruhanje zaradi draženja v želodcu. Zato anestezijska medicinska sestra v prebujevalnici spremlja vitalne znake (pulz, krvni tlak, dihanje,temperatura). Ko zdravnik anesteziolog ugotovi, da je pacientka pripravljena za premestitev v enoto intenzivne nege, jo medicinsko osebje prepelje na oddelek.

Milena Prosen, dipl. med. sestra, operacijska medicinska sestra
UKC Ljubljana, Ginekološka klinika
Banner Pulz

Več revij