Človek je odnosno in hkrati komunikacijsko bitje. Ni življenja brez komunikacije. Ljudje se med seboj nenehno sporazumevamo iz različnih vzgibov in na različne načine ter v različnih življenjskih situacijah. Nemogoče je, da bi človeka razumeli zunaj njegovih odnosov in zunaj njegovega sistema komunikacije, saj je komunikacija pravzaprav najpomembnejši sestavni del medosebnih odnosov. Kvaliteta le-teh pa je odvisna od naših komunikacijskih sposobnosti in vpliva na kakovost našega življenja. Naš način komunikacije določa, kakšen odnos bomo imeli z družino, sovrstniki, prijatelji, sodelavci in drugimi. Komunikacija nas lahko zbližuje ali razdvaja. Večinoma se niti ne zavedamo, kako komuniciramo, saj se največkrat odzivamo spontano glede na pretekle izkušnje, ki smo jih začeli pridobivati že takoj po rojstvu in jih izpopolnjujemo vse življenje.
Komunikacija je most med dvema različnima bregovoma. Komunikacija je kompleksen in mnogovrsten proces sporočanja, ki potuje preko različnih kanalov: verbalni govor (vsebina, prozodija: intonacija, ton, glasnost, naglas, ritem, tempo), pisana beseda, izraz obraza, telesna govorica, vedenje, obleka itd.. Komunikacijo delimo na verbalno in neverbalno. Komuniciramo s celotno osebnostjo, ne samo z besedami. Komunikacija je osnova medosebnih odnosov. Namen komunikacije je, da izmenjujemo informacije, posredujemo svoja stališča, prepričanja, želje in potrebe, usklajujemo mnenja ter rešujemo probleme in nesoglasja. Poznamo več vrst in načinov komunikacije – vse z namenom, da sporočamo in oblikujemo odnos z drugimi. Govorno-jezikovna komunikacija (v nadaljevanju GJK) nam omogoča komunicirati na najbolj običajen način in s tem graditi most do soljudi. Govor realiziramo s pomočjo govornih sistemov. Z usklajenim gibanjem govoril v neprekinjenem toku glasove povežemo v besede in besede v povedi. Jezik je sistem simbolov, s katerim reprezentiramo svet okoli sebe in dogajanje v naših mislih. Simbole (besede) med seboj po vnaprej določenih pravilih pregibamo in povezujemo v izjave. Prozodijski elementi govora pa obogatijo pomen sporočila. Komunikacijske kompetence zajemajo našo zmožnost razumevanja sporočil iz okolja ter našo sposobnost uspešnega posredovanja sporočil osebi, s katero komuniciramo. Omogočajo nam učinkovito komuniciranje, kjer prejemnik in pošiljatelj razumeta sporočilo na enak način.
RAZLIČNE STOPNJE MOTENJ
V Center za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Vipava (v nadaljevanju CIRIUS Vipava) so vključeni otroci in mladostniki (v nadaljevanju otroci) z različnimi stopnjami motenj GJK, od lažje, zmerne in težje do težke stopnje. Prisotna so odstopanja od povprečja kronološko enako starih otrok na enem ali več področjih: pragmatiki, semantiki, sintaksi, fonologiji, artikulaciji in fluentnosti govora. Pri kompleksnih komunikacijskih potrebah pa so moteni vsi vidiki govora in jezika ter komunikacije. Odstopanje na področju GJK, zlasti nezmožnost verbalne komunikacije, zmanjšuje (ali celo onemogoča) vzpostavitev kontakta ter število socialnih udeležencev, pogostnost, dolžino ohranjanja in kakovost komunikacijskega odnosa.
LOGOPED
Glede na stopnjo motenj GJK potrebuje otrok različno zahtevnost logopedske obravnave, ki jo nudi logoped. Logoped je strokovnjak z univerzitetno izobrazbo – profesor/profesorica defektologije za osebe z motnjami sluha in govora ali magister profesor/magistrica profesorica logopedije in surdopedagogike (v nadaljevanju logoped) z opravljenim strokovnim izpitom. Potrebe otrok in mladostnikov s kompleksnimi motnjami GJK v CIRIUS Vipava zahtevajo dodatna strokovna znanja in nujno potrebo po usposabljanju in zaposlitvi specialista/specialistke klinične logopedije. Logoped je pomemben in enakovreden član multidisciplinarnega tima v procesu izobraževanja, habilitacije, rehabilitacije in usposabljanja otrok v CIRIUS Vipava. Njegova vloga temelji na celostnem pristopu in obravnavi ob upoštevanju individualnih potreb ter sposobnosti otrok in mladostnikov z več motnjami. Izvaja diagnostiko, načrtuje logopedsko obravnavo in evalvacijo le-te. Logopedska obravnava lahko poteka individualno ali skupinsko v logopedski ambulanti ali drugih komunikacijskih okoljih. Deluje preventivno, nudi svetovanje, sodeluje s starši/skrbniki in njihovimi družinami, strokovnimi delavci in drugimi delavci različnih strokovnih profilov, z zdravniki specialisti (fiziater, pediater, nevrolog, foniater, zobozdravnik …) ter izobražuje in ozavešča javnost o pomenu GJK in logopedske stroke.
OBRAVNAVA
Cilj logopedske obravnave je odpraviti ali zmanjšati oz. ublažiti motnje GJK, razviti nadomestne oblike komunikacije, odpraviti oz. ublažiti motnje hranjenja in požiranja ter pozitivno vplivati na razvoj celostne osebnosti v procesu izobraževanja in vključevanja v okolje, s tem pa izboljšati kakovost življenja tako posameznika kot njegove družine in okolice.
V logopedsko obravnavo so vključeni otroci, pri katerih se klinična slika razlikuje glede na:
- stopnjo motnje GJK od lažje do težke;
- stopnjo motnje veščin hranjenja in požiranja;
- starostno strukturo od 2. do 26. leta;
- vrsto in število diagnoz (cerebralna paraliza, kromosomske motnje, živčno-mišična obolenja, nevrološka obolenja, psihogene motnje, avtizem, avtoimunske bolezni …);
- stopnjo in vrsto gibalne oviranosti od lažje do težke;
- motnjo v duševnem razvoju od lažje do težke;
- vzgojno-izobraževalni program: prilagojen program za predšolske otroke, prilagojen in posebni program osnovne šole;
- zdravstvene težave;
- prisotnost več motenj (čustveno-vedenjske motnje, motnje vida, motnje sluha) idr.
Vsak otrok je posameznik s svojstveno klinično sliko, kar zahteva zelo visoko stopnjo strokovnosti, samostojnosti in prilagajanja logopeda. Z različnimi pristopi, metodami in vajami spodbujamo in razvijamo dihanje, gibljivost govoril, požiranje in hranjenje, artikulacijo, slušno zaznavanje, razlikovanje in pomnjenje, multisenzorno zaznavanje, orientacijo, vizualno-motorično koordinacijo, branje in pisanje, govor in jezik, komunikacijo, pozornost in motivacijo, samopodobo in samozavest ... Močno motivacijsko sredstvo spodbujanja in razvijanja komunikacije predstavljajo elementi plesno-gibalne terapije, igralno-terapevtske urice, ura komunikacije za uporabnike podporne in nadomestne komunikacije (v nadaljevanju PINK) in uporaba elektro-akustičnih aparatur. Za otroke s selektivnim hranjenjem nudimo skupinsko obliko terapevtskega programa »Socializacija, komunikacija in hranjenje preko čutil«. Kadar je kompleksnost komunikacijskih motenj velika, je potrebno timsko delo, ki zajema logopedsko obravnavo v sodelovanju z enim ali več strokovnimi (so)delavci. Pri otrocih s slabo razumljivim ali nerazumljivim govorom ter z nerazvitim verbalnim govorom v CIRIUS Vipava iščemo in razvijamo ustrezne komunikacijske poti ter uvajamo različne vrste in sisteme PINK ali nadomestne in dopolnilne oblike komunikacije (NDK). Otroke usposabljamo za komunikacijo s PINK z ustreznim individualno prilagojenim komunikacijskim sistemom v skladu z njihovimi individualnimi potrebami in sposobnostmi:
- z govorico telesa in obraznim izražanjem;
- z usmerjanjem pogleda;
- s kretnjo;
- s predmeti in slikovnim materialom;
- z znakovnim jezikom;
- s pisnim govorom;
- s slikovno-komunikacijskimi simboli;
- s sistemom MinspeakTM;
- z uporabo različnih komunikacijskih grafičnih pripomočkov (posamezni simboli, PECS mape, komunikacijske tabele in knjige);
- z nižjimi tehničnimi komunikacijskimi pripomočki – komunikatorji, ki uporabljajo digitaliziran govor, in komunikacijskimi stikali ter;
- z višjimi tehničnimi komunikacijskimi pripomočki – komunikatorji, ki uporabljajo sintetiziran govor za slovenski jezik (Accent, Tobii, TD Snap itd.).
Sisteme PINK lahko uporabljamo:
- kot začasen pripomoček: ko predvidevamo, da se bo s postopki in rehabilitacijo ponovno vzpostavil običajen način komunikacije;
- kot osnovno komunikacijo: ko ni mogoče vzpostaviti GJK;
- kot podporo obstoječi komunikaciji: kadar je govor za znane sogovornike razumljiv, za širšo okolico pa slabo razumljiv ali nerazumljiv;
- kot terapevtsko sredstvo: v specifičnih situacijah in v različnih fazah rehabilitacije.
Za uvajanje in razvijanje PINK s komunikacijskim pripomočkom je treba opraviti celostno oceno otrokovih komunikacijskih funkcij in komunikacijskih veščin, vrste in stopnje motnje GJK, kognitivnih sposobnosti, gibalnih sposobnosti, vidnega in slušnega zaznavanja, zdravstvenega stanja, vedenja in čustvovanja. Na podlagi timske ocene načrtujemo cilje ne le logopedske obravnave, ampak celotnega individualiziranega usposabljanja, ki zajema oblikovanje, spremljanje in evalvacijo individualiziranega programa, timsko obravnavo, sodelovanje s starši, sodelovanje s strokovnjaki drugih ustanov (URI), svetovanje in edukacijo okolja.
PRIPOMOČKI
Tehnični komunikacijski pripomočki – komunikatorji nudijo veliko izbiro glede velikosti, barve, kontrasta, števila simbolov, glasnosti in možnosti uporabe osebnega računalnika ter drugih funkcij, ki jih je treba stalno prilagajati otrokovim potrebam. Glede na individualne otrokove gibalne sposobnosti izberemo način uporabe komunikatorja:
- z dotikom prsta na ekranu;
- s premiki glave;
- neposredno s pogledom oči;
- vizualno in zvočno skeniranje, z enim, dvema ali več stikali, z miško in drugimi pripomočki, ki stimulirajo računalniško miško.
Programiranje besednjaka in uporaba različnih tehničnih možnosti je za logopeda kot nosilca sistema PINK zelo odgovorno in zahteva veliko vživljanja v otroka, znanja in časa. Trening komunikacijskih veščin z uporabo komunikatorja pa mora za otroka potekati enostavno, zabavno, ustvarjalno in uspešno. Komuniciranje s komunikatorjem omogoča otrokom učinkovito fleksibilnost gradnje lastnega besednjaka in razvoj avtomatizirane uporabe komunikatorja ter pospešuje razvoj jezika z lastno strukturo in učinkovito komunikacijo. Komunikator z glasovnim sporočilom daje povratno informacijo o posredovanem sporočilu ter naredi jezik bolj konkreten in naraven, kar v medosebni komunikaciji pomeni mnogo manj nejasnih in nerazumljivih sporočil. Omogoča enostaven dostop do besednjaka in začetek komunikacije v želenem trenutku, kar daje otroku možnost aktivnejšega sodelovanja v vsakdanjem življenju (vrtcu, šoli, doma in širšem okolju) ter uveljavljanja, hkrati pa mu omogoča učinkovitejšo socialno in čustveno vključenost v družbo in izboljšuje njegov razvoj ter ohranjanje medosebnih odnosov.
Logopedska obravnava v CIRIUS Vipava je ključen in nepogrešljiv del celostne obravnave otrok z motnjami GJK. Z raznolikostjo in kompleksnostjo dela, z visoko strokovnostjo in s sodelovanjem vseh strokovnih delavcev dosega uspehe na vseh področjih razvoja GJK in komunikacije. Uvajanje podpore in nadomestne komunikacije omogoča učinkovito komunikacijo za vse, ki imajo slabo razumljiv ali nerazumljiv verbalni govor, s tem pa jim omogoča aktivnejše vključevanje v družbo in povečuje kakovost njihovega življenja. Uspešno in celostno obravnavo otrok z motnjami GJK in komunikacije omogoča nujno potrebna zaposlitev specialista/specialistke klinične logopedije, ki bi se posvetil/posvetila predvsem nadgradnji uvajanja in razvijanja PINK.
CIRIUS Vipava
