Strokovna zdravstveno vzgojna revija

Postopek za pridobitev pravice do starostne pokojnine in s tem prehod v tretje življenjsko obdobje je eden izmed najpomembnejših dogodkov v posameznikovem življenju. Sam postopek se začne na podlagi zahteve za starostno upokojitev, ki jo mora posameznik vložiti pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. V primeru, da ste bili zaposleni, vas delodajalec najprej odjavi iz zavarovanja, v konkretnem primeru to pomeni, da vam preneha pogodba o zaposlitvi (delodajalec vas odjavi iz zavarovanja z obrazcem M-2). Če ste samozaposleni, se morate izbrisati iz Poslovnega registra Slovenije in se ravno tako najprej odjaviti iz obveznega pokojninskega in invalidskega ter zdravstvenega zavarovanja z obrazcem M-2, ki ga s kvalificiranim digitalnim potrdilom (brezplačno ga pridobite na upravni enoti) lahko oddate tudi preko portala e-VEM. Procedure to gain rights for retirement and passage to third life period is one of the important milestones in life of an individual. Procedure begins with a request form for retirement, which each individual files at Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenia (Pension and Disability Insurance Institute of Slovenia).<br/> Before this you need to cancel your insurance and social contributions with M-2 form. In case you were employee, the employer will do that for you (for example when your employment contract stops). If you are self-employed you need cancel it yourself and then delete your company from Poslovni register Slovenije (PRS). This you can do with digital certificate (which you can gain for free in administrative office) on portal e-VEM. 1

Pridobitev pravice do starostne pokojnine


Starostna upokojitev in s tem prehod v tretje življenjsko obdobje je eden izmed najpomembnejših dogodkov v posameznikovem življenju. Sam postopek se začne na podlagi zahteve za starostno upokojitev, ki jo mora posameznik vložiti pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. V primeru, da ste bili zaposleni, vas delodajalec najprej odjavi iz zavarovanja, v konkretnem primeru to pomeni, da vam preneha pogodba o zaposlitvi (delodajalec vas odjavi iz zavarovanja z obrazcem M-2). Če ste samozaposleni, se morate izbrisati iz Poslovnega registra Slovenije in se ravno tako najprej odjaviti iz obveznega pokojninskega in invalidskega ter zdravstvenega zavarovanja z obrazcem M-2, ki ga s kvalificiranim digitalnim potrdilom (brezplačno ga pridobite na upravni enoti) lahko oddate tudi preko portala e-VEM.
Zahtevo za pridobitev pravice do starostne pokojnine in potrebna dokazila lahko zavarovanci osebno oddate pri najbližji območni enoti zavoda, posredujete po pošti ali oddate elektronsko vlogo preko sistema Moj eZPIZ, ki je na voljo na spletni strani zavoda www.zpiz.si (potrebujete kvalificirano digitalno potrdilo).
Izpolnjenemu obrazcu morate priložiti še:

  • delovno knjižico in morebitna druga dokazila (npr. odločba o priznanju pokojninske dobe),
  • dokazilo o prenehanju obveznega zavarovanja (npr. sklep o prenehanju delovnega razmerja, samozaposleni potrdilo o izbrisu iz Poslovnega registra Slovenije, zavarovanci, ki so prostovoljno vključeni v obvezno zavarovanje, pa obrazec M-2),
  • sporazum o uveljavljanju znižanja starostne meje za otroke (če vlagate zahtevo za starostno upokojitev po prej veljavnem zakonu – ZPIZ-1),
  • potrdilo o regresu za letni dopust v letu uveljavljanja starostne pokojnine,
  • dokazilo o zaposlitvi v tujini.

Zavarovancu, ki želi pred upokojitvijo pridobiti informativni podatek o predvideni višini njegove starostne ali predčasne pokojnine, svetujemo, da pri zavodu vloži zahtevo za informativni izračun o višini starostne ali predčasne pokojnine (obrazec lahko oddate preko sistema Moj eZPIZ, po pošti ali osebno na najbližji območni enoti zavoda). Pri teh informativnih izračunih se upoštevajo podatki iz matične evidence posameznega zavarovanca (podatki o pokojninski dobi, podatki o plačah oziroma zavarovalnih osnovah). Informativni znesek starostne oziroma predčasne pokojnine se izračuna na podlagi razpoložljivih podatkov o pokojninskih osnovah zavarovancev, ki se preračunajo z zadnjimi veljavnimi valorizacijskimi količniki. Informativni izračuni so zgolj informativne narave in izdani na podlagi razpoložljivih podatkov iz matične evidence zavarovancev (podatki o pokojninski dobi, podatki o plačah oziroma zavarovalnih osnovah), navedb vlagateljev in ob predpostavki, da so plačani prispevki za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje in jih zato ni mogoče uporabiti v postopku priznanja pravice do pokojnine. Z novim Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-2) je zavod od 1. 1. 2015 dalje dolžan po uradni dolžnosti poslati zavarovancem, ki dopolnijo 58 let starosti, informacijo o pričakovani višini njihove predčasne oziroma starostne pokojnine, na podlagi meril, ki jih predpiše minister, pristojen za delo. Zavod je tako v letu 2015 poleg informativnih izračunov, ki jih izdaja na podlagi vloge stranke, začel izdajati tudi informativne izračune o pričakovani višini njihove predčasne oziroma starostne pokojnine po uradni dolžnosti zavarovancem, ki so bili rojeni leta 1957. Poudariti velja, da se pri teh informativnih izračunih ne upoštevajo okoliščine, ki so odvisne od osebne odločitve zavarovanca in lahko vplivajo na datum izpolnitve pogoja za pridobitev pravice do starostne ali predčasne pokojnine, zato jih zavod ne more upoštevati po uradni dolžnosti (dodane dobe iz naslova vključitve v obvezno dodatno pokojninsko oziroma poklicno zavarovanje, zavarovalne dobe, dopolnjene v tujini, in znižanja starostne meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine zaradi okoliščin, ki jih stranke lahko uveljavljajo).

POGOJI ZA PRIDOBITEV PRAVICE DO STAROSTNE POKOJNINE

Pravica do starostne pokojnine je odvisna od dopolnjene starosti zavarovanca in pokojninske dobe, ki pa mora pri najvišji možni starosti obsegati izključno zavarovalno dobo (65 let starosti in 15 let zavarovalne dobe za moške in ženske). Hkrati pa morata biti izpolnjena oba pogoja, ki se razlikujeta glede na spol zavarovanca. Nekateri pogoji (razen pogoja pri najvišji možni starosti 65 let s 15 leti dopolnjene zavarovalne dobe, ki že velja za oba spola) se spreminjajo postopoma (do leta 2020) in sicer:

Za ženske:

LETO STAROST POKOJNINSKA DOBA
2017 59 let in 4 mesece 39 let in 8 mesecev brez dokupa
2018 59 let in 8 mesecev 40 let brez dokupa
2019 60 let 40 let brez dokupa
2017 63 let in 6 mesecev najmanj 20 let
2018 64 let najmanj 20 let
2019 64 let in 6 mesecev najmanj 20 let

Za moške:

LETO STAROST POKOJNINSKA DOBA
2017 59 let in 8 mesecev 40 let brez dokupa
2018 60 let 40 let brez dokupa

Pravico do starostne pokojnine je mogoče v določenih primerih pridobiti tudi pri nižji starosti, kot je navedena v zgornji tabeli. Starost je mogoče znižati zaradi:

  • skrbi za vsakega rojenega ali posvojenega otroka, za katerega je zavarovanec skrbel v prvem letu njegove starosti, ki ima državljanstvo Republike Slovenije, če ni z mednarodnim sporazumom drugače določeno,
  • služenja obveznega vojaškega roka,
  • vstopa v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje pred dopolnjenim 18. letom starosti,
  • dela na zdravju škodljivih delovnih mestih, na katerih se je zavarovancem štela zavarovalna doba s povečanjem (beneficirana delovna doba) ali so bili do takega štetja upravičeni, ker so delali v poklicih, ki jih zaradi narave in teže dela po dopolnitvi določene starosti ni bilo mogoče uspešno opravljati,
  • osebnih okoliščin, pogojenih z zdravstvenim stanjem, zaradi katerih so bile te osebe do 31. 12. 2000 upravičene do štetja zavarovalne dobe s povečanjem, nato pa do prištete dobe.

V primerih, naštetih v prvih treh alinejah, mora zavarovanec sam (z navedbo v vlogi za starostno upokojitev) izraziti voljo, da želi znižanje starostne meje na podlagi teh dejstev, v primerih iz četrte in pete alineje pa se starostna meja zniža po zakonu, ne glede na voljo zavarovanca.
Če zavarovanec nima dopolnjene dovolj pokojninske dobe, se mu lahko poleg pokojninske dobe upošteva kot dodana doba četrtina obdobja, ko je bil vključen v obvezno dodatno zavarovanje oziroma poklicno zavarovanje (delovna mesta, na katerih se je štela beneficirana delovna doba). Pri ugotavljanju pogojev za pridobitev pravic se taka doba šteje kot pokojninska doba brez dokupa, ki pa se ne upošteva pri izračunu višine vaše pokojnine.
Če izpolnjujete pogoje (navedene zgoraj), vam pravica do pokojnine praviloma pripada od naslednjega dne po prenehanju zavarovanja. Prenehanje obveznega zavarovanja je poleg izpolnjevanja ostalih, z zakonom določenih pogojev za pridobitev pravice do pokojnine, pogoj za začetek izplačevanja starostne pokojnine.
Zavarovanec je v času med vložitvijo vloge za pridobitev pravice do starostne pokojnine in dejansko upokojitvijo obvezno zdravstveno zavarovan. ZPIZ za vse zavarovance, ki so prekinili delovno razmerje zaradi postopka upokojitve, uredi obvezno zdravstveno zavarovanje po prejemu sklepa o prenehanju delovnega razmerja. Pri kmetih, osebah, ki so prostovoljno vključene v obvezno zavarovanje, in samostojnih podjetnikih pa zavod uredi obvezno zdravstveno zavarovanje po prejemu potrdila Finančne uprave Republike Slovenije o poravnanih prispevkih za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. V vmesnem času so si ti zavarovanci dolžni sami urediti obvezno zdravstveno zavarovanje, zavod jih o tem predhodno pisno obvesti.

IZRAČUN VIŠINE STAROSTNE POKOJNINE

Višina starostne pokojnine je pogojena z višino pokojninske osnove in dolžino dopolnjene pokojninske dobe. Slednja služi za določitev odstotka za odmero starostne pokojnine. Starostna pokojnina se odmeri od pokojninske osnove, praviloma izračunane na podlagi povprečnih mesečnih plač oziroma zavarovalnih osnov, od katerih so bili plačani prispevki, iz katerihkoli najugodnejših zaporednih dvaindvajsetih let zavarovanja, od vključno leta 1970 dalje (v letu 2017 iz katerihkoli najugodnejših zaporednih triindvajsetih let, od leta 2018 dalje iz katerihkoli najugodnejših zaporednih štiriindvajsetih let). Pri izračunu se upoštevajo osnove, zmanjšane za davke in prispevke, ki se plačujejo od plače po povprečni stopnji (neto sistem pokojninskih osnov). Vsako leto jo določi in objavi minister, pristojen za finance.
Ob tem se povprečna plača oziroma zavarovalna osnova iz posameznega koledarskega leta lahko upošteva, če je bila izplačana oziroma so bili od nje plačani prispevki najmanj za šest mesecev, ne upošteva pa se plača oziroma zavarovalna osnova iz koledarskega leta, v katerem uveljavljate pravico do pokojnine. Višina pokojnine je odvisna od višine pokojninske osnove in dopolnjene pokojninske dobe. Na podlagi pokojninske dobe se tako določi odstotek odmere od najugodnejše pokojninske osnove. Dolžina dopolnjene pokojninske dobe pogojuje višino odstotka, ki se uporabi za odmero starostne pokojnine. Višina odstotka se razlikuje glede na spol zavarovanca in znaša za 15 let zavarovalne dobe za ženske 29 odstotkov pokojninske osnove, za moške pa 26 odstotkov. Za vsako nadaljnje leto pokojninske dobe se ženski prišteje 1,38 odstotka, moškemu pa 1,25 odstotka. Če daljša pokojninska doba ne znaša eno leto, znaša pa vsaj šest mesecev, se za tolikšno pokojninsko dobo za žensko poveča za 0,69 odstotka, za moške pa 0,63 odstotka.
Pri izračunu se upoštevajo osnove, zmanjšane za davke in prispevke, ki se plačujejo od plače po povprečni stopnji (neto sistem pokojninskih osnov). Vsako leto jo določi in objavi minister, pristojen za finance.
Pri izračunu pokojninske osnove se osnove iz prejšnjih let zavarovanja valorizirajo zaradi ustrezne primerljivosti plač iz različnih obdobij. Valorizacija se izvede na način, ki so ga uporabljale vse zakonske ureditve, veljavne od leta 1965 dalje, to je z uporabo valorizacijskih količnikov. Te je treba vsako koledarsko leto na novo določiti. Višino objavi minister, pristojen za delo, v soglasju z ministrom, pristojnim za finance. Po ZPIZ-2 je osnova za izračun valorizacijskih količnikov (za preračun osnov zavarovanca iz prejšnjih let dela), veljavnih v posameznem koledarskem letu, povprečna mesečna plača na zaposleno osebo v RS, iz koledarskega leta pred letom, za katero se določajo valorizacijski količniki, zmanjšana za povprečno stopnjo davkov in prispevkov, ki se plačujejo v Sloveniji. Ti se določijo tako, da se povprečna mesečna neto plača na zaposleno osebo v RS, izplačana za koledarsko leto pred letom, za katero se določajo valorizacijski količniki, deli s povprečno mesečno neto plačo na zaposleno osebo v RS, izplačano za posamezno koledarsko leto v obdobju, ki je predpisano za njihov izračun.
Zaradi zagotavljanja določenih standardov socialne varnosti zakon omogoča odmero pokojnine od najnižje pokojninske osnove. To je znesek, od katerega se zavarovancu odmeri pokojnina, če odmera od njegovih dejanskih plač oziroma zavarovalnih osnov ne bi dosegla zneska najnižje pokojninske osnove. Prav tako pa je omejena odmera starostne pokojnine navzgor, kar pomeni, da se zavarovancem odmeri nižja pokojnina, kot bi znašala, če bi se odmerila od pokojninske osnove, ki jo tvorijo njegove plače in zavarovalne osnove. Najvišja pokojninska osnova se določi v višini štirikratnika najnižje pokojninske osnove. Zneska se določita enkrat letno.
Zavarovanci, ki se bodo od 1. 10. 2017 dalje starostno ali invalidsko upokojili, bodo upravičeni do zagotovljene pokojnine v znesku 500 evrov pod pogojem, da se bodo upokojili s pokojninsko dobo, ki je predpisana za starostno upokojitev ob najnižji starosti, torej s 40 leti pokojninske dobe brez dokupa.
Če izpolnjujete pogoje (navedene zgoraj), vam pravica do pokojnine praviloma pripada od naslednjega dne po prenehanju zavarovanja. Prenehanje obveznega zavarovanja je poleg izpolnjevanja ostalih, z zakonom določenih pogojev za pridobitev pravice do pokojnine, pogoj za začetek izplačevanja starostne pokojnine.


Ugodnejše vrednotenje pokojninske dobe brez dokupa, delna upokojitev in izplačilo 20 odstotkov starostne ali predčasne pokojnine


Ženska, ki je v letu 2017 dopolnila najmanj 59 let in 4 mesece starosti ter 39 let in 8 mesecev pokojninske dobe brez dokupa, ali moški, ki je dopolnil 59 let in 8 mesecev starosti ter 40 let pokojninske dobe brez dokupa v letu 2017, lahko odloži uveljavljanje pravice do pokojnine za največ tri zaporedna leta zavarovanja. V tem primeru so po trije meseci vredni 1 %; pri ženskah je tako eno leto odložene upokojitve namesto 1,38 % vredno 4 %, tri leta pa so namesto 4,14 % vredna 12 %, pri moškem pa je eno leto odložene upokojitve namesto 1,25 % vredno 4 %, tri leta pa so namesto 3,75 % vredna 12 %.
Zavarovanec, ki je izpolnil pogoje za pridobitev pravice do predčasne ali starostne pokojnine, lahko uveljavi pravico do delne pokojnine, če ostane v obveznem zavarovanju v obsegu, ki ustreza sorazmernemu delu polnega delovnega oziroma zavarovalnega časa, vendar najmanj 2 uri dnevno ali 10 ur tedensko. Delna pokojnina se odmeri od predčasne ali starostne pokojnine, odmerjene na dan njene uveljavitve, v odstotku, ustreznem skrajšanju polnega delovnega časa, ki se do dopolnitve starosti 65 let poveča za 5 %.
Posebna zakonska spodbuda za odložitev uveljavljanja pravice do pokojnine je namenjena zavarovancu, ki je zavarovan pri zavodu ob izpolnitvi pogojev. Zavarovancu, ki je ob izpolnitvi pogojev za pridobitev pravice do starostne ali predčasne pokojnine obvezno vključen v obvezno zavarovanje za polni delovni oziroma zavarovalni čas in ostane še naprej v zavarovanju v nespremenjenem obsegu, se na njegovo zahtevo izplačuje 20 % starostne ali predčasne pokojnine, do katere bi bil upravičen na dan njene uveljavitve. Do izplačila navedenega zneska je upravičen od prvega dne po vložitvi zahteve.

NAKAZOVANJE POKOJNIN IN LETNEGA DODATKA

Uživalcu pokojnine zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje nakaže prvo pokojnino praviloma v roku 18 dni po prejemu odločbe o upokojitvi. Sredstva se nakažejo na bančni račun upravičenca, ki ga sporoči zavodu. Zavod posreduje upravičencu tudi obvestilo o nakazilu ob prvem nakazilu pokojnine na naslov prebivališča, praviloma isti dan, kot je valuta nakazila. Na obvestilu o nakazilu je zapisana tudi individualna identifikacijska številka in varnostna koda (PIN), kateri uživalcu pokojnine omogočata dostop do podatkov o nakazanih zneskih pokojnin preko spletne strani zavoda ter integriranega telefonskega odzivnika.
Upokojenci so enkrat letno upravičeni tudi do izplačila letnega dodatka, ki se praviloma izplača v mesecu juliju skupaj izplačilom pokojnine. Uživalcem pokojnin, ki pravico do pokojnine pridobijo v tekočem koledarskem letu, se letni dodatek izplača v sorazmernem delu (po dvanajstinah), izračunanem glede na čas trajanja pravice do pokojnine oziroma nadomestila v tem letu, pod pogojem, da v tem letu niso prejeli regresa za letni dopust ali so ga prejeli le v sorazmernem delu. Kot mesec uživanja dajatve se šteje mesec, v katerem jo je upravičenec prejemal najmanj 15 dni.

Anton Dobrina
ZPIZ Slovenije