V zadnjem času veliko govorimo o škodljivosti ene najbolj razširjenih razvad pri odraslih, kajenju. Kajenje je najpomembnejši preprečljivi dejavnik smrti in bolezni v Evropski uniji, saj na leto zaradi bolezni, povzročenih s kajenjem, umre 650.000 prebivalcev EU, od tega več kot 3000 samo v Sloveniji. Vsak drugi redni kadilec zaradi svoje razvade umre, polovica že v srednjih letih. Tisti, ki umrejo zaradi kajenja, izgubijo kar 22 let življenja, pred tem pa veliko časa preživijo v slabem zdravju.
Kajenje prizadene skoraj vsak organ človekovega telesa, povzroča veliko težkih bolezni, med katerimi je vsaj 24 smrtnih, mnogo pa tudi kroničnih, ki močno zmanjšajo kvaliteto človekovega življenja.
KAJ JE IN KAKO VPLIVA NA ČLOVEKA?
Kljub množičnim opozorilom o škodljivosti kajenja za kadilce pa tobačni dim škoduje tudi tistim, ki ga nehote in neprostovoljno vdihavajo.Tobačni dim iz okolja je kombinacija dima iz treh različnih virov: dima, ki ga ob gorenju cigarete vdihuje kadilec, dima, ki ob gorenju cigarete izhaja v zrak in mešanice snovi, ki jo kadilec izdihuje v okolje. Tobačni dim je izjemno škodljiv vsakemu človeku. Vsebuje namreč 4000 različnih snovi, od tega je 50 dokazano rakotvornih in 100 kemičnih strupov.
Tobačni dim iz okolja povzroča mnogo neprijetnosti: kašelj, draženje in solzenje oči, kihanje, iztok iz nosu, bolečine v grlu, slabost, težave pri dihanju, glavobol in še mnogo drugih nadležnih simptomov.
Žal tobačni dim iz okolja poleg neprijetnosti povzroči tudi različne bolezni.V EU vsako leto umre več deset tisoč ljudi zaradi neprostovoljnega vdihavanja tobačnega dima drugih ljudi, več milijonom pa se poslabšajo obstoječe bolezni.
V Sloveniji je večina ljudi nekadilcev, po podatkih Slovenskega javnega mnenja iz leta 2005 kadi manj kot četrtina odrasle populacije. Pomembno je tudi, da se kljub nezanemarljivemu odstotku rednih kadilcev devet od desetih prebivalcev zaveda škodljivih posledic, ki jih za nekadilce predstavlja vdihovanje tobačnega dima. Pri tem so enako ozaveščeni nekadilci in tudi kadilci.
VPLIV KAJENJA MATERE
Za nerojenega otroka je škodljivo kajenje matere same in tudi vdihavanje tobačnega dima iz okolja. Kemične snovi iz tobačnega dima se namreč absorbirajo v krvni obtok nosečnice, kar pomeni, da kri, nasičena z ogljikovim monoksidom, nikotinom in drugimi strupi teče tudi skozi posteljico. Škodljivo je zlasti kajenje med nosečnostjo, saj povzroči zmanjšan prenos kisika in krvi v posteljici, zaradi česar plod prejme manj hranljivih snovi.
Pri materah kadilkah je večje tveganje za prezgodnji porod, zaplete pri porodu in pogosteje rodijo novorojenčke z nižjo porodno težo, ki so bolj dovzetni za različne zaplete in infekcije po rojstvu. Tudi vdihavanje tobačnega dima iz okolja lahko povzroči, da je novorojenček nekoliko lažji kot bi bil sicer, prav tako pa pasivno kajenje vpliva na poslabšanje že obstoječih zapletov. Otroci mater kadilk so tudi po rojstvu izpostavljeni različnim tveganjem. Kajenje matere v nosečnosti in tobačni dim iz okolja povzročita kar tretjino do polovico sindromov nenadne smrti novorojenčka, tudi v kasnejših letih imajo otroci mater kadilk pogosteje težave pri branju in računanju, lahko so nekoliko manjši od otrok mater nekadilk in večja je verjetnost za razvoj motenj pozornosti in ohranjanja koncentracije.
VPLIV PASIVNEGA KAJENJA NA OTROKA
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je 700 milijonov oziroma polovica otrok v svetu izpostavljenih tobačnemu dimu, ki ga proizvaja 1,3 milijarde odraslih. Dokazano je, da otroci, ki živijo z enim ali dvema odraslima, ki doma kadita, v celem letu vdihnejo toliko nikotina, kot če bi sam pokadil med 60 in 150 cigaret. Vse dosedanje raziskave kažejo tudi na močno povezavo med pasivnim kajenjem otrok in pojavnostjo nekaterih bolezni. Otroci, izpostavljeni tobačnemu dimu iz okolja, so bolj dovzetni za vse okužbe dihalnega sistema. Pogosteje se pojavljajo sopenje, kašelj, bronhitis, pljučnica, bolj so dovzetni tudi za razvoj astme oziroma poslabšanje če so astmo že razvili. Dokazano je tudi, da pasivno kajenje pri otrocih vodi do 30-50 odstotkov več vnetij srednjega ušesa, ki pa so najpogostejši vzrok izgube sluha v tem življenjskem obdobju.
Otroci, izpostavljeni tobačnemu dimu iz okolja, dokazano pogosteje obolevajo in so v primerjavi z otroki, ki živijo v nekadilskem domu, tudi pogosteje hospitalizirani.
VZGOJA V NEKADILCA
Otroka je treba zavarovati pred tobačnim dimom iz okolja in tudi pred prezgodnjim poseganjem po cigareti. Največ pri tem lahko naredijo prav starši.
Starši, ki kadijo, bi se morali zavedati, da s kajenjem močno škodujejo svojemu otroku. Največ, kar lahko naredijo zase in za otroka, je opustitev kajenja. Če tega ne zmorejo, je koristen kakršen koli manjši ukrep: zaščita otroka pred vdihavanjem tobačnega dima, tako da ne kadijo v stanovanju ali v prisotnosti otrok. Razmislijo naj tudi o splošni prepovedi kajenja v stanovanju, kadar imajo obiske in izogibanju nepotrebnemu izpostavljanju otroka tobačnemu dimu v javnih prostorih (restavracije, trgovski centri).
Otrok naj bo pravočasno seznanjen s škodljivimi vplivi kajenja. Otrok je zelo dober opazovalec, in ker že zelo zgodaj opazi ljudi s cigareto v roki, si bo kmalu želel o tem izvedeti kaj več. Pogovor je seveda treba prilagoditi otrokovi starosti in znanju. Že majhnemu otroku lahko razložite, da je večina ljudi nekadilcev in da kadijo le redki. Pomembna je iskrena beseda: otrok se mora zavedati, da je cigareta škodljiva in da kadilci zaradi kajenja pogosto zbolevajo za hudimi boleznimi ali celo umrejo. Ne bo odveč tudi opozorilo, da cigareta vsebuje snovi, ki so zelo strupene, in da kadilci zaradi zasvojenosti zelo težko prenehajo kaditi.
KAJENJE NI PRIVLAČNO DEJANJE
Dejstvo je, da kajenje v resnici ni privlačno in odraslo vedenje.Tobačni izdelki so pri nas lahko dostopni, tudi promocija tobačnih proizvajalcev močno je orientirana prav na otroke in mladostnike. Množično oglaševanje je pri nas zakonsko urejeno že od leta 1996 in čeprav se v kratkem obeta popolna prepoved kakršne koli promocije, tobačna industrija spretno uporablja druge taktike. Kajenje se množično pojavlja v najbolj gledanih filmih in glasbenih spotih, kar pomeni, da cigareto pogosto predstavljajo filmski in glasbeni zvezdniki ali celo junaki v risankah, ki so otrokom pogosto idoli. Tovrstno vedenje daje otrokom vtis, da je kajenje zaželeno, moderno, prefinjeno, elegantno in da je znak odraslosti. Otroku je prav zaradi tega treba pojasniti, da kadilci velikokrat niso zaželeni v družbi in da lahko svojo zrelost dokazujejo na druge, a manj škodljive načine.
POMEMBEN JE ZGLED
Dokazano je, da starši na svojega otroka močno vplivajo tudi s samim zgledom. Če je kajenje v družini nekaj vsakodnevnega in samoumevnega, otrok do kajenja razvije nekritičen in celo pozitiven odnos. Vrsta raziskav kaže na to, da je kajenje pogostejše in se prej pojavi pri otrocih, katerih starši sami kadijo. Otrokova najzgodnejša doživljanja so namreč vezana prav na domače okolje in otroku se zdijo že pri nizki starosti dejanja odrasle osebe samoumevna in sprejemljiva. Najboljši zgled je seveda, da starši ne kadijo, saj je povsem nekoristno razlagati, da je kajenje škodljivo, pri tem pa kaditi. Če otrok starše vpraša, zakaj kadijo, če pa je kajenje škodljivo, mu lahko priznajo, da je bila napaka, to da so prižgali svojo prvo cigareto in da bi, če bi bili še enkrat mladi, tega ne ponovili.
CIGARETE NISO IGRAČA
Raziskave so dokazale, da tudi izdelki, ki so imitacija cigaret, a narejeni iz čokolade in sladkorja, spodbujajo sprejemljivost kajenja poleg tega uporaba cigaretam podobnih izdelkov povečuje verjetnost, da si bo otrok čez nekaj let želel poizkusiti prave cigarete. Če starši kadijo, naj pospravijo cigarete na mesto, ki ni dostopno otroku. Cigarete in cigaretne škatlice niso igračka, tudi vžigalniki ne. Zato ne dovolite otroku, da bi se igral s cigaretno škatlico ali celo z vžigalnikom.
POMEN VZGOJE
Starši se morajo zavedati tudi pomembnosti svoje vzgoje. Ustrezen tip vzgoje namreč pomembno vpliva na pojavljanje tveganih vedenj. Avtoritativni tip vzgoje pomembno doprinese k manjši verjetnosti pričetka kajenja pri mladostnikih. Tak tip vzgoje pomeni pozitiven, fleksibilen in spodbujajoč način, pri čemer je pomembno, da se otroku postavijo jasne, a smiselne in razumsko postavljene meje. Nujno naj se otroku zagotovi kakovostno in varno otroštvo, saj le tako lahko vzpostavi dobro čustveno navezanost. Starši naj nikar ne uporabljajo bodisi preveč popustljive in zaščitniške ali pa pretirano omejevalne vzgoje, primerne oblike vzgajanja niso niti zastraševanje, pretirano konfrontiranje ali moraliziranje. Starši pa vendar otroku najbolj pomagajo tako, da ga poleg pozitivnega zgleda seznanjajo s škodljivostjo in drugimi negativnimi vidiki kajenja in ga opremijo s socialnimi veščinami, s katerimi se bo, ko bo starejši, znal upreti pritisku vrstnikov. Raziskave potrjujejo, da je pri razvoju kadilskega vedenja socialni pritisk vrstnikov ključnega pomena in ravno pritisk vrstnikov je običajno razlog za prvo pokajeno cigareto. Nedavne raziskave so pokazale, da imajo otroci o kajenju sicer pogosto negativno mnenje, vendar ga kljub temu povezujejo z lažjim vstopom v družbo, privlačnim videzom, popularnostjo, in da menijo, da kajenje sprošča in pomaga pri premagati negativna čustva. Drži, da je kajenje za mnoge kadilce blago pomirjevalo, četudi nikotin v cigaretah nima sprostitvenega učinka.
Če starši otroka naučijo, kako reči ne cigareti in še vedno ostati »junak«, mu naredijo veliko uslugo. Kajenje, pri mladostnikih, je namreč pogosto povezano tudi z drugimi tveganji: s pitjem alkoholnih pijač, z nezaščitenimi in nezaželenimi spolnimi odnosi, uporabo marihuane in kokaina. Otroka moramo torej naučiti vesti se v različnih situacijah in tudi zavrniti stvari, ki niso v skladu z njegovimi prepričanji. To lahko starši storijo z vrsto zabavnih igric, ko otroka postavijo v namišljeno situacijo in mu dajo možnost, da se skozi igro nauči različnih načinov vedenja.
Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije
