Opekline - opeklinske rane

Opeklinske poškodbe nastanejo najpogosteje v domačem okolju. Nevarnosti so še posebej izpostavljeni otroci, saj se že ob majhni nepazljivosti lahko polijejo z vročo tekočino (čaj, juha, olje …) ali pa primejo razbeljene predmete (žar, štedilnik, likalnik, sveče …). Odprt ogenj (štedilnik, kamin, sveče, varilni aparati, cigarete …) mora biti vedno pod nadzorom, da se ne vžgejo bližnji predmeti. Kemikalije in čistila hranimo v originalni embalaži, zunaj dosega otroških rok, z njimi pa ravnamo preudarno in pazljivo. Spomladi in poleti nas lahko preseneti tudi neposredni udar strele ali širjenje električnih tokov ob udarcu strele v bližnje predmete. Ob nevihtah zato čim prej poiščimo zavetje, odstranimo kovinske predmete in orodje, doma se odmaknemo od oken, odklopimo nepotrebne električne aparate, ne telefoniramo in ne uporabljamo računalnika z modemom. Prav tako ne uporabljamo tekoče vode. Iz navedenega lahko razberemo, kako pomembno je preventivno delovanje pri preprečevanju nastanka opeklin.

KOŽA

Koža je največji in najtežji organ, ki jo lahko zaradi njene raznovrstne fiziološke naloge imenujemo sistem. Ščiti pred vplivi okolja, ki bi lahko škodili telesu (mehanski vplivi, kemikalije, mikroorganizmi, ultravijolično sevanje …). Kot čutilni organ posreduje občutke dotika, pritiska, bolečine, hladu in toplote. S pomočjo lojnic in znojnic se deloma izločajo odpadne snovi. Pomembno vlogo ima pri termoregulaciji, regulaciji vlage in imunskih odzivih. Poleg tega sodeluje pri presnovi vitamina D.

OPEKLINA

Opeklina je akutna lokalna okvara kože ali sluznice. Opeklinske rane:
1.nastanejo zaradi toplotne energije v obliki suhe vročine (vroč zrak, plamen, razbeljena kovina, sonce …) ali dotika kože z vročimi tekočinami (para, vrela voda, olje …); največkrat jih povzroči že kratkotrajno delovanje tekočine pod vreliščem;
2.kemične poškodbe povzročajo zlasti jedkovine: kisline in alkalne snovi; mehanizem dogajanja je drugačen od termičnih opeklinskih ran, vendar so spremembe na koži zelo podobne običajnim opeklinam;
3.električne poškodbe nastanejo pri prehodu električnega toka skozi posamezna tkiva in organe;
4.frikcijske opeklinske rane nastanejo zaradi trenja kože z različnimi predmeti (valji, vrvi, zračne blazine avtomobilov …).

Poškodba tkiva je odvisna od temperature, časa trajanja stika toplotnega vira in lokacije, na katero vir deluje. Koža je namreč na različnih delih telesa različno debela. Prav tako se razlikuje prekrvljenost tkiv, kar vpliva na poznejši celični odgovor.
Večja opeklinska rana vpliva tudi na druge organske sisteme. Spremeni se delovanje srčno-žilnega sistema, ledvic, pljuč, prebavil, žlez z notranjim izločanjem in imunskega sistema.

OCENA OPEKLINSKE RANE

Ko se sreča laik z opečencem, ne more poznati vseh zapletenih patofizioloških dogajanj v telesu, ki se razvijajo še nekaj ur po poškodbi (24-48 ur). Pomembno pa je, da se zaveda nevarnosti, ki lahko v nekaj urah poslabšajo stanje poškodovanca ali ogrozijo njegovo življenje. Pravilna prva pomoč lahko precej vpliva na obseg poškodbe. Vedeti mora, kako oceni:

• površino in
• globino opeklinske rane.

1. Pri oceni površine opekline si pomagamo s pravilom »števila 9«. (Površina glave in vratu predstavlja 9 % skupne telesne površine (STP), površina zgornjega uda 9 % STP, površina trupa spredaj 2 x 9 % STP, površina trupa zadaj 2 x 9 % STP, površina spodnjega uda 2 x 9 % STP, površina spolovila in presredka 1 % STP).
Enostavneje si lahko pomagamo s pravilom »dlani«, pri čemer poškodovančeva dlan predstavlja 1 % STP. S seštevkom izrazimo delež opečene kože v odstotkih. Toda pozor: pri otrocih se to razmerje nekoliko razlikuje!
Zdravstveni delavci naredijo pri zdravljenju natančne izračune po shemah za pravilen vnos tekočin zaradi izgube telesne tekočine.


2. Za oceno globine opekline moramo poznati osnovne anatomske značilnosti kože. Ocena je težavna in zahtevna. Ocenimo jo po videzu (barvi), občutljivosti opečene kože in krvnem povratku. Na splošno jih delimo v:

• povrhnje opekline, ki prizadenejo ali uničijo samo vrhnje plasti kože (povrhnjico in del usnjice); nova koža lahko ponovno zraste iz ohranjenih celic lasnih mešičkov in žlez v koži; ob ustreznem zdravljenju se lahko zacelijo same;
• globoke opekline, ki prizadenejo ali uničijo celotno debelino kože (povrhnjico in usnjico, kjer je vezivo, splet mezgovnic, žil, živcev, čutilnih telesc, lasnih mešičkov, znojnic in lojnic). Včasih je poškodovano še podkožje, redkeje mišice in kosti. Take rane se ne zacelijo same. Zdravi se jih operativno s presaditvijo kože.

Profesionalno uporabljamo v Sloveniji anatomsko razdelitev globine opekline po prof. Dergancu:

• epidermalna opeklina (v ameriški literaturi 1. stopnja) je rdečina brez mehurjev, bolečina je zmerna,
• povrhnja dermalna opeklina (v ameriški literaturi povrhnja 2. stopnja) se kaže kot rdečina z mehurji, bolečina je huda,
• globoka dermalna opeklina (v ameriški literaturi globoka 2. stopnja) je opečnata ali belkasto rdeča, občutljivost je slabša, bolečina pa blaga,
• subdermalna opeklina (v ameriški literaturi 3. stopnja) je belkasto siva ali rjavkasto temna. Očutljivosti in bolečine ni zaradi poškodbe čutilnih telesc in živčnih končičev. Krvni povratek je odsoten zaradi poškodbe (tromboze) drobnih žilnih pletežev.

PRVA POMOČ PRI OPEKLINAH

(delno povzeto po priročniku U. Ahčana, Prva pomoč: priročnik s praktičnimi primeri)

1.Pri večjih opeklinskih ranah ali več poškodovancih ter poškodbah v zaprtih prostorih takoj pokličemo pomoč (tel. 112).
2.Preučimo mesto nezgode (položaj, dostopnost, nevarnosti).
3.Odstranimo vir toplote - pogasimo ogenj (z odejo, plaščem ali vodo).
4.Pregledamo poškodovanca: izključimo pomembne pridružene poškodbe, ki ogrožajo zdravstveno stanje oz. vodijo v poslabšanje.
5.Opečenca prenesemo na varno - upoštevamo morebitne pridružene poškodbe (npr. poškodbo hrbtenice).
6.Če poškodovanec ne kaže znakov življenja, začnemo izvajati temeljne postopke oživljanja.
7.Takoj odstranimo oblačila pri oparinah in pri opeklinah s kemičnimi sredstvi (uporabimo ustrezna zaščitna sredstva, npr. zaščitne rokavice). Pri poškodovancih s hudimi opeklinami in prilepljenimi oblačili (gorenje) zaradi bolečin in dodatnih poškodb oblačil ne odstranjujemo.
8.Opeklino hladimo:

• Hladna voda zmanjša bolečine in preprečuje nadaljnjo poškodbo še živih celic. Hladimo toliko časa, da ni več bolečin (navadno 30-60 minut).Voda naj bo čista, sterilnost pa ni pomembna.
• Opeklino hladimo takoj, ko je mogoče. Curek hladne vode naj bo med 8 in 23 °C, če tako ni mogoče, pa uporabimo brisače, namočene v hladno vodo.
• Opečeni otroci hitro izgubljajo toploto, zato naj bo hlajenje njihovih opeklin največ 10 minut, če je površina rane manjša kot 10 % STP. Otrok v bolnišnico nikoli ne odpeljemo zavite v mokre hladne brisače ali rjuhe, temveč jih pokrijemo s toplo odejo.

9.Dokončamo začeti pregled opečenca in ocenimo približno površino opekline, kjer je to mogoče.

• Zapišemo si pomembne podatke (ime, starost, spol, okvirno težo in višino, čas, kraj in način poškodovanja, motnje dihanja, opeklino funkcionalnih področij, očitno opeklino celotnega obsega uda in/ali prsnega koša),
• govorimo s poškodovancem in ga pomirimo,
• ponovno izključimo opeklino dihalnih poti,
• prva pomoč pri opeklinah dihalnih poti je takojšen klic na tel. št. 112 in hladen obkladek na vrat (sledi takojšen strokovni prevoz v bolnišnico).

10.Oskrbimo spremljajoče poškodbe po pravilih in vrstnem redu prve pomoči.
11.Oskrbimo opeklinsko rano:

• rano pokrijemo s sterilno gazo in povojem ali alufolijo ter opečenca pokrijemo z odejo, da ga ne zebe,
• če ni druge možnosti, poškodovanca zavijemo v čisto rjuho,
• opečenega obraza ne obvezujemo,
• odstranimo nakit (prstane, verižice, uro) in pas,
• strokovno usposobljeni reševalci bodo opeklinsko rano lahko oskrbeli z obvezo, ki se ne bo prilepila na rano, ali z novejšimi obliži za prvo pomoč pri opeklinah.

12.Poskrbimo za pravilen prevoz v ustrezno ustanovo.

NAJPOGOSTEJŠE NAPAKE PRI OSKRBI OPEKLINSKIH RAN SO:

• mazanje opeklinskih ran z različnimi mazili,
• prediranje mehurjev (dodatna možnost okužbe),
• hlajenje z ledom in hladilnimi vložki,
• podhladitev zaradi predolgega hlajenja, zlasti pri otrocih, in hlajenje obsežnih opeklinskih ran.

OPEKLINE DIHALNIH POTI

Vdihavanje vročega zraka povzroči termično okvaro sluznice zgornjih dihal do glasilk. Posebno pozornost moramo zato nameniti poškodovancem v zaprtih prostorih, pri katerih je prišlo do vdihavanja vročega zraka, polnega dima.
Strupeni plini, ki nastanejo npr. pri gorenju pohištva, poliuretanske pene, polivinilklorida ipd., prodrejo globoko v pljuča in povzročijo kemično okvaro. Zastrupitev z ogljikovim monoksidom je ena glavnih smrti pri poškodovancih v požarih.
Zaradi otekle sluznice ust, nosu in žrela lahko poškodovanec v nekaj urah umre zaradi zadušitve, zato je treba take opekline hitro prepoznati in ustrezno ukrepati. Takoj poskrbimo za strokoven prevoz v bolnišnico s klicem na številko 112, medtem pa damo poškodovanca v polsedeč položaj in hladen obkladek na njegov vrat.

POŠKODBE Z ELEKTRIČNIM TOKOM

Poškodbe so posledica spremembe električne energije v toplotno. Odvisne so od jakosti električne napetosti, časa trajanja, poti toka skozi telo in upornosti tkiva. Razlikujemo poškodbe z električnim tokom nizke napetosti (do 220 V), z električnim tokom visoke napetosti (1000 V) in z atmosfersko elektriko – strelo. Poleg opeklinske rane (zaradi neposrednega stika z električnim tokom in obločnega plamena) so značilne še poškodbe globlje ležečih ali oddaljenih tkiv (mišic, žil in živcev). Pri tem nastane pri vstopu in izstopu elektrike v telo značilna električna značka.
Takojšnja smrt nastopi zaradi zastoja srčne mišice, zastoja dihalnega centra ali popolne ohromelosti dihalnih mišic.
Poškodovanca mora vedno pregledati zdravnik, ne glede na čas trajanja stika z električnim tokom. Zaradi možnih poznejših komplikacij (ledvična odpoved zaradi razpadlih produktov, motnje zavesti, paralize, krči, zlomi kosti in pretrganje kit in mišic zaradi krčev) je običajno potrebno 48-urno opazovanje v bolnišnici.
1.Pri reševanju z mesta poškodbe poskrbimo za prekinitev stika z virom električnega toka (izključimo glavno stikalo, odvijemo varovalko, izvlečemo vtič, prekinemo tokokrog). V primeru poškodbe s tokom visoke napetosti pokličemo na električno centralo in se ne približujemo žici na tleh v razdalji več kot 20 metrov.
2.Pokličemo številko 112.
3.Nezavestnega položimo v »položaj za nezavestnega«. Upoštevamo morebitne pridružene poškodbe (zlome, poškodbe hrbtenice).
4.Če ne kaže znakov življenja, začnemo izvajati temeljne postopke oživljanja.
5.Poškodovanca neprekinjeno nadziramo do prihoda reševalcev.
6.Rane sterilno povijemo in poškodovanca pokrijemo.


Električnih opeklin ne hladimo!

RANE ZARADI KEMIKALIJ

Takoj odstranimo vsa oblačila. Ostanke kemikalij redčimo z dolgotrajnim izpiranjem s tekočo hladno vodo. S tem zmanjšamo okvaro tkiva. Pri obsežnih poškodbah pa izpiramo z mlačno vodo temperature 30 °C, da preprečimo podhladitev. Izpirati moramo vsaj 60 minut, rane, ki nastanejo zaradi delovanja alkalij, pa še dlje.
Pri laični prvi pomoči običajno ne iščemo sredstva za nevtralizacijo.
Pri oceni resnosti opekline moramo biti previdni, kajti komplikacije opeklinskih ran se razvijajo še nekaj ur po poškodbi. Prav tako ne smemo podcenjevati širine in globine rane na funkcionalnih delih telesa (obraz, roke, stopala, pregibi, spolovilo …). Čeprav so površine teh predelov na videz majhne, imajo lahko hude posledice, zdravljenje pa je zahtevnejše.
Zelo nevarne so opekline celotnega uda ali prsnega koša, saj se zaradi neprožnosti opečene kože in otekanja mišic prekine pretok krvi ali se oteži dihanje. Zaradi tega pride do propadanja tkiva, odpadni produkti pa povzročijo odpoved ledvic. Povečana je možnost infekcij in sepse, kar se kaže na celotnem organizmu. Nastanejo pljučna nezmožnost, zmedenost zaradi sprememb v možganih, spremembe v žilnih stenah, pa tudi poškodbe prebavil. Nastali šok lahko hitro povzroči smrt, zato je nujno ustrezno ukrepanje. Nadomeščanje intravenskih tekočin je le eden od nujnih ukrepov zdravljenja. Pogosto so potrebni intubacija ali vsaj kisikova maska, dajanje analgetikov in splošen monitoring.

Zaradi vsega naštetega naj še enkrat poudarim pomembnost preventivnega delovanja, ob morebitni nesreči pa so potrebni čimprejšnje ustrezno ukrepanje po načelih prve pomoči, klic na številko 112 in pravilen prevoz v ustrezno ustanovo, kjer se nadaljujeta opazovanje in zdravljenje.