Alkohol (C₂H₆O), znan tudi kot etilni alkohol ali etanol, je ena najbolj razširjenih psihoaktivnih snovi, ki vpliva na delovanje možganov, čustva in vedenje posameznika. Kljub legalnemu statusu so posledice njegove dolgotrajne uporabe lahko izjemno škodljive.
Alkoholne pijače vsebujejo etanol in so prisotne v različnih oblikah: pivo, vino ter žgane in mešane pijače. Alkohol nastaja s fermentacijo kvasa, sladkorjev in škroba – najpogosteje iz grozdja (vino), ječmena ali pšenice (pivo), sladkornega trsa (rum) ali kaktusa (tekila).
Posebej zaskrbljujoča je visoka dostopnost alkoholnih izdelkov – pogosto so dostopni tudi mladoletnim. Oglaševanje dodatno prispeva k njihovi normalizaciji v družbi.
Poleg uživanja v obliki pijače se alkohol uporablja v:
1. farmaciji - kot topilo in konzervans; ima antibakterijsko delovanje; najdemo ga v:
- razkužilih
- zdravilih s podaljšanim sproščanjem in tinkturah,
- zdravstvenih pripomočkih: kapljice za uho, sirupi, rastlinske tinkture (šentjanževka, ameriški slamnik);
2.prehrani:
- sladice: tiramisu, rum kocke, čokoladni likerji,
- jedi s kuhanim ali flambiranim alkoholom,
- fermentirani izdelki (sledovi alkohola): kruh z drožmi, kefir, kombuča,
- ekstrakti: vanilijev ekstrakt, gorčični pripravki, arome;
- 3. kozmetiki: ustne vode (npr. Listerine), parfumi, toaletne vode, toniki…;
- 4. gospodinjstvu: razkužila in čistila, kot so alkoholni geli in čistilna sredstva.
ALKOHOL V SLOVENSKI DRUŽBI
Alkohol je globoko vključen v slovensko kulturo, zlasti v povezavi z družabnimi dogodki, prazniki in gastronomijo. Kljub njegovi legalnosti povzroča resne posledice, kot so:
- zdravstvene težave (jetrna ciroza, rak, motnje duševnega zdravja),
- socialne posledice (družinski spori, prometne nesreče, izguba produktivnosti).
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) vsak odrasel Slovenec v povprečju popije 10,6 litra čistega alkohola letno (podatki za leto 2022).
15 % odraslih uživa alkohol tvegano (več kot 20 g alkohola dnevno pri moških in 10 g pri ženskah).
40 % mladih do 18 let je vsaj enkrat mesečno pilo alkohol (raziskava ESPAD, 2023).
Zakonska regulativa alkohola v Sloveniji
- Alkoholna pijača: vsebuje več kot 1,2 % vol. alkohola
- Žgana pijača: vsebuje več kot 15 % vol. alkohola
- Alkoholna živila morajo imeti označeno vsebnost alkohola in opozorilo, da niso primerna za otroke.
- Prepoved prodaje osebam, mlajšim od 18 let, in osebam v očitnem stanju opitosti.
- Splošna prepoved prodaje med 21. in 7. uro (razen v gostinstvu). Žgane pijače v gostinstvu šele po 10. uri dopoldne.
- Prepoved prodaje žganih pijač pred in med dogodkom. Posebni pogoji veljajo za prireditve z večjim varnostnim tveganjem.
Pojav problematičnega pitja se običajno razvija postopoma – od občasnega do rednega pitja in nato zasvojenosti. Zasvojenost z alkoholom ni posledica šibke volje, temveč kompleksna bolezen, ki vključuje biološke, psihološke in socialne dejavnike.
PROCES UVAJANJA SPREMEM
Pot iz odvisnosti se začne z zavedanjem – pogosto bolečim –, da alkohol ni več obvladljivo sredstvo sprostitve, temveč substanca, ki je prevzela nadzor nad človekovim življenjem.
Proces spremembe ni linearen in ni enak za vsakogar. Pri mnogih se najprej pojavi ambivalenca – hkratna prisotnost želje po opustitvi pitja in strahu pred življenjem brez alkohola.
Pomembno je ustvariti okolje, ki posamezniku omogoča varno raziskovanje svojih vzorcev in razlogov za pitje. Ključno vlogo imajo terapevti, zdravniki in podporne skupine, ki nudijo strukturo, razumevanje in prostor za izgradnjo nove identitete brez alkohola.
Uvajanje sprememb vključuje:
- učenje prepoznavanja sprožilcev za pitje,
- iskanje zdravih načinov za regulacijo čustev,
- spreminjanje vsakodnevnih navad in družbenih krogov,
- utrjevanje notranje motivacije in odpornosti.
Pomembno je, da bližnji ne pričakujejo »hitrih rezultatov«, temveč spremljajo osebo z razumevanjem in dosledno podporo.
Motivacija za spremembo ni stalna – spreminja se. Zato je ključno, da ima posameznik dostop do varnega in spodbudnega okolja, kjer se uči novih načinov soočanja s stresom in odnosi. Del procesa je tudi razumevanje lastnih čustev, postavljanje mej in oblikovanje novih ciljev.
REHABILITACIJA PO ZDRAVLJENJU IN PREVENTIVA PRED RECIDIVOM
Po zaključenem bolnišničnem zdravljenju je posameznik pogosto šele na začetku poti okrevanja. Telo morda ne potrebuje več alkohola, toda um in čustva se še učijo živeti brez njega.
Rehabilitacija je obdobje ponovnega vzpostavljanja ravnovesja v osebnih, družinskih in delovnih odnosih. Vključuje učenje novih navad, krepitev odpornosti na stres ter ohranjanje psihične stabilnosti. Gre za celosten proces telesne, duševne, socialne in duhovne obnove.
V tej fazi je nujno:
- da posameznik znova najde smisel življenja, neodvisen od pitja,
- da se vključi v redne terapevtske procese ali skupine za samopomoč (npr. Klubi zdravljenih alkoholikov – KZA),
- da poišče dejavnosti, ki vzbujajo zanimanje, krepijo samozavest in omogočajo prispevanje k skupnosti,
- da si oblikuje novo dnevno strukturo s stabilnimi obveznostmi, rednimi obroki, počitkom in telesno aktivnostjo.
- Preventiva pred recidivom zajema stalno spremljanje duševnega stanja in iskanje pomoči ob prvih opozorilnih znakih. Ključno varovalo so kakovostni odnosi – takšni, v katerih prevladujeta spoštovanje in čustvena varnost.
Recidiv je ponovni začetek pitja po obdobju abstinence. Ni vedno znak neuspeha, temveč pogosto opozorilo, da so se pojavile težave, ki jih posameznik ni znal pravočasno rešiti.
Nekateri znaki, ki lahko kažejo na povečano tveganje, so:
- opuščanje rutine, ki je posameznika držala stabilnega,
- zmanjšanje stika s podporno mrežo (terapija, skupine),
- povečana razdražljivost, izolacija, ali notranji nemir,
- idealiziranje preteklosti ali zanikanje potrebnosti abstinence.
Zgodnje prepoznavanje teh znakov je ključno. Bližnji naj skušajo izražati skrb brez obsojanja, omogočajo prostor za pogovor in spodbujajo ponovno vključitev v podporne strukture. Tudi če je do zdrsa prišlo, velja: pomoč je še vedno mogoča, okrevanje je nadaljevanje poti, ne njen konec. Pomembno je razumeti, da je vsaka oseba edinstvena – z različnimi čustvenimi vzorci, preteklimi izkušnjami, vrednotami in talenti. Tako tudi okrevanje ne poteka po enotnem vzorcu.
ZNANJE, RAZLIČNOST IN SPOŠTOVANJE
Ljudje smo si različni – po značaju, sposobnostih, pogledih na svet in vedenju. Nekateri se hitreje prilagajajo, drugi imajo večje težave pri obvladovanju čustev.
Pojem nižji izobrazbeni standard se pogosto uporablja v statistiki za opis oseb, ki so zaključile manj let formalnega izobraževanja. Vendar to ne pomeni, da te osebe nimajo sposobnosti, vrednot ali prispevka k družbi. Pomembno pa je, da imajo morda manj dostopa do virov pomoči, informacij ali podpore.
Znanje o zasvojenosti, zdravju in medosebnih odnosih pomembno vpliva na možnost uspešnega okrevanja. Zato je ena izmed nalog strokovnjakov in skupnosti, da ustvarjajo dostopne poti do znanja – v jeziku, ki je razumljiv, ter v oblikah, prilagojenih različnim skupinam ljudi.
Vsi imamo svoj pogled na svet, svojo zgodbo in svojo bolečino. V procesu zdravljenja in okrevanja ima posebno težo način, kako drug drugega vidimo. Vsakdo si zasluži, da ga vidimo kot osebo – s talenti, zmožnostmi in edinstveno zgodbo. V vsakdanjih stikih lahko že majhna gesta sočutja naredi razliko. Spoštovanje do sočloveka ne pomeni strinjanja z njegovimi dejanji, temveč priznavanje njegovega dostojanstva. S takšnim pogledom soustvarjamo družbo, v kateri je manj stigme, več razumevanja in več možnosti za okrevanje.
Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana
