Cilj zobozdravstvene vzgoje je zagotoviti vsakemu otroku in mladostniku lep ter zdrav nasmeh za vse življenje. Največ zobozdravstvene vzgoje opravi medicinska sestra. Vendar pri svojem delu pogosto zaide v labirint, slepo ulico, saj je preventiva v našem sistemu pogosto zapostavljena. Potrebno je veliko volje, vztrajnosti in predanosti poklicu, da najde izhod. 4

Medicinska sestra v labirintu zobozdravstvene vzgoje


Zdravje – ena najbolj cenjenih vrednot v naši družbi. Toda ali se zavedamo, da je vsak posameznik odgovoren za svoje zdravje? Mislim, da veliko premalo. To še toliko bolj velja za ustno zdravje. Zdrava ustna je votlina, kot del splošnega zdravja, pomembna za fizično in psihično zdravje in je tako v tesni povezavi celotnega telesa.
Bolezenske spremembe v ustni votlini, kot so zobna gniloba, bolezni obzobnih tkiv, zobne in čeljustne nepravilnosti, zaradi pogostosti še vedno predstavljajo precejšen zdravstveni in družbeni problem. Njihovo zgodnje odkrivanje in zdravljenje je veliko finančno breme tako za družbo kot tudi za posameznika.

VLOGA MEDICINSKE SESTRE

Daleč največ zobozdravstvene vzgoje opravi medicinska sestra. Za uspešno delo mora oblikovati stališča, pričakovanja, cilje in k sodelovanju pritegniti bodoče starše, otroka ter njegovo družino, vzgojitelje, učitelje, zdravstvene delavce v zobnih ambulantah, otroških in šolskih dispanzerjih, patronažni dejavnosti, ginekoloških dispanzerjih. Ustvariti je potrebno odnos, ki bo temeljil na zaupanju in medsebojnem spoštovanju. To pa zahteva tudi veliko fizične navzočnosti, da se lahko sproti izmenjujejo, potrjujejo in spreminjajo razmišljanja ter ravnanja. Tako se morebitna nesoglasja rešujejo sproti. Vedeti moramo, da smo drug drugemu potrebni in v oporo.
Ker gre za dejavnost, ki je zelo interdisciplinarna in se ukvarja s tako različno populacijo, je pomembno, da ima medicinska sestra, ki jo izvaja, široko paleto znanj – tako na področju zdravstva, zobozdravstva, preventive, vzgoje, pedagogike, andragogike in komunikacije. Poznati mora značilnosti določenega starostnega obdobja oziroma skupin, da so njena sporočila zasnovana na podlagi njihovih specifičnih interesov in potreb, jasna ter razumljiva vsakemu posebej. Na vsako srečanje, ki ga ima z otroki, njihovimi starši ali drugimi udeleženci zdravstveno-vzgojnega procesa, se mora dobro pripraviti. Vse to narekuje nujno potrebo po nenehnem izobraževanju, širjenju znanj in nabiranju dragocenih izkušenj, predvsem pa ljubezen do otrok.
Pri izvajanju zobozdravstvene vzgoje medicinska sestra pogosto zaide v labirint, slepo ulico, iz katere se prvi hip zdi izhod nemogoč. Ovire, ki jo omejujejo pri njenih prizadevanjih, so tako velike, da se zdijo nepremagljive. Če pa ima pred sabo cilj, ki ji veliko pomeni, lahko premaga veliko težav, ki na prvi pogled onemogočajo uresničevanje določenih ciljev in nalog. Tedaj ji največ pomeni razumevanje sodelavcev. Če pa tega razumevanja ni, je to zelo boleča izkušnja in le z veliko volje, odločnosti ter pogumom lahko doseže cilj. Pomembno je, da ima pošten odnos do svojega dela in do vseh, ki so z njo pri tem povezani.

ŠOLA ZA STARŠE

Zobozdravstvena vzgoja se začne že pred rojstvom otroka, saj se zobje začnejo razvijati v šestem tednu nosečnosti, po četrtem mesecu pa se zobni zametki začnejo mineralizirati. V šoli za bodoče starše tako dobijo pomembna navodila in informacije o pomenu zdravega načina življenja nosečnice, njenega prehranjevanja, skrbi za ustno zdravje bodočih staršev in otroka.

DRUŽINA

Družina, kot najpomembnejša celica naše družbe, počasi spet pridobiva na veljavi in jo tudi vedno bolj potrebujemo. Otroku daje osnovo za razvoj njegovih vrednot, stališč, navad, vedenja. Otrok opazuje starše in jih posnema. Posnema njihove dobre in slabe navade. Ko hočemo otroku privzgojiti skrb za ustno zdravje, mora to potekati ves dan, ne le po nekih vzorcih in programih. Tu ima seveda glavno vlogo družina. Vendar v današnjem prehitrem načinu življenja mnogo pomembnih stvari spregledamo. Žal je to pogosto ravno skrb za zdrav način življenja. Naloga medicinske sestre je, da spremlja prizadevanja staršev, jih opozarja na nepravilnosti, svetuje, usmerja na pravo pot in spodbuja, da se tudi v družini vzpostavi red in urejenost, ki ju pričakujemo tudi od otroka. Starši so otroku največji vzor, otrok pa ogledalo staršev. Vedeti moramo, da se vseh najpomembnejših stvari otrok nauči mimogrede, ko se sploh ne zaveda, da se uči. Otrok spremlja, posnema stvari iz okolice in jih vpleta v svoje lastno doživljanje. Učenje tako poteka v okviru vsakdanjega življenja.

VRTCI, ŠOLE

Vzgojitelji in učitelji so otroku pomemben vzor. Njihova beseda in drža imata še posebno težo. Ne morem si predstavljati uspešne zobozdravstvene vzgoje brez tesnega sodelovanja z vrtci in s šolami. Pri motivaciji v skrbi za ustno zdravje ima močan vpliv interakcija z drugimi, z vrstniki v razredu, skupini, zato je zelo pomembno skupinsko delo z otroki. Nepogrešljivi so obiski v vrtcu, kjer se ob poučni pravljici, pogovoru in delavnicah otroci seznanijo o pomenu ustne higiene, zdrave prehrane in pijače. Z vsakodnevnim umivanjem zob v vrtcu se otroci navajajo na redno ustno higieno. Ob rednem mesečnem obisku medicinske sestre, otroci postopoma usvojijo veščine pravilnega ščetkanja zob.
V osnovnih šolah v veliki meri omejimo zobno gnilobo z rednim krtačenjem zob s fluoridnimi geli, s čimer povečamo odpornost zobne sklenine na kisline. Obenem učenci utrjujejo pravilno tehniko krtačenja. Vključevanje zobozdravstveno-vzgojnih vsebin pri izvedbi naravoslovnih dni je zagotovo enkratna priložnost, da se otroku oziroma mladostniku na primeren način približa pomen zdrave ustne votline in skrb zanjo ter s tem tudi spodbuja razvoj odgovornosti za lastno zdravje.
PREHRANA je pomemben element pri ohranitvi zdravih zob. Zdravstvenovzgojne aktivnosti na tem področju predstavljajo tesno sodelovanje z vzgojitelji, učitelji, s kuharji, koordinatorji za prehrano v vrtcih in šolah ter seveda starši. Zagotoviti pestro in zdravo prehrano v vrtcih in šolah zahteva veliko vztrajnosti in doslednosti vseh, ki sodelujejo pri tem. Zelo hitro se namreč zgodi, da odgovorni popustijo. Poleg pozornosti, ki je namenjena vnosu posameznih živil, se je potrebno bolj posvetiti načinu uživanja hrane, da otrok spozna pomen kulture prehranjevanja in razvija pozitiven, spoštljiv odnos do hrane. Da bo otrok z veseljem pojedel zdrav obrok, so bistvene prehranske navade, ki jih prinese od doma. Zato je potrebno neprestano izobraževanje staršev.

TEKMOVANJE ZA ČISTE IN ZDRAVE ZOBE OB ZDRAVI PREHRANI

To je vseslovenska akcija pod okriljem Stomatološke sekcije Slovenskega zdravniškega društva. Tekmovanje pomeni preverjanje učinkovitosti ustne higiene, vzbujanje interesa, motivacijo in spodbudo za delo naprej. Otrok se rad primerja z drugimi, da dobi orientacijo za svoj razvoj. Ob dosežkih je neprecenljivo njihovo veselje, navdušenje, navijanje, občutek zmagoslavja in ponosa. Če ima otrok slabo ustno higieno in ne opazimo napredka, ga skupaj s starši povabimo v kabinet za zobozdravstveno vzgojo na individualno svetovanje, kjer dobijo smernice za pravilno ustno higieno in zdravo prehrano. Dejstvo je, da so skoraj vsa prizadevanja neuspešna, če starši ne sodelujejo in niso dosledni pri vzgoji otrok.

INDIVIDUALNO SVETOVANJE

Poleg skupinskega je za zobozdravstveno vzgojno delo pomembno individualno delo z otrokom in staršem, mladostnikom ter odraslim. V pogovoru, medsebojnem izmenjavanju mnenj, stališč, izkušenj se izrazijo pričakovanja in cilji. Posameznik ima možnost, da se sam oceni, razmišlja in ugotavlja, kje se pojavljajo napake in ovire ter kako jih odpraviti. Posebno pozornost je potrebno nameniti varovancem v času ortodontskega zdravljenja, saj so zaradi specifičnosti v tem času še bolj izpostavljeni nastanku zobnih in obzobnih obolenj.

POMEN ZOBOZDRAVSTVENE VZGOJE

Pri ohranitvi zdrave ustne votline je zobozdravstveno vzgojno delo najpomembnejše. Njen končni cilj je ohranitev zdrave ustne votline za vse življenje. To pa lahko dosežemo le, če se zdravstveno-vzgojni proces odvija kontinuirano, načrtno in nam tako uspe priti pri posamezniku do spremembe v vedenju, miselnosti, navadah in stališčih. V Sloveniji je opaziti zelo velike razlike pri izvajanju zobozdravstvene preventive, pogosto prepuščene podpori in zavzetosti vodstvenih kadrov zdravstvenih ustanov. Na področjih, kjer se načrtno izvajajo preventivne aktivnosti že vrsto let, se je obolevnost močno znižala, kar utemeljuje potrebo po enotnih smernicah za zobozdravstveno-vzgojno delo na državnem nivoju. To bi delo bistveno olajšalo in zagotovo bi se poznalo tudi na rezultatih.
Za načrtovanje zobozdravstvene vzgoje in postavljanje ciljev je nujno zbiranje, obdelava, primerjanje in objavljanje podatkov o ustnem zdravju. Na žalost v Sloveniji že več let ne poteka zbiranje in obdelava le-teh in je to prepuščeno zavzetosti posameznikov na določenem področju. Težko je razumeti, da je v tako majhni državi, kot je Slovenija, to tako težko doseči in posledično še vedno nimamo izdelanih enotnih smernic. Da je preventiva neprimerno cenejša od kurative, vemo vsi, vendar je v praksi še vedno pogosto odrinjena na stranski tir. Dokler se to ne bo spremenilo, je zaman pričakovati bistveno izboljšanje na področju zdravja ljudi in nenazadnje tudi polnejše zdravstvene blagajne.
Čar zobozdravstvene vzgoje je, da je to delo mogoče nenehno razvijati in dopolnjevati. To pa seveda zahteva stalno prizadevanje, nenehno učenje in predanost poklicu. Ko smo zadovoljni s svojim delom, ko smo veseli rezultatov svojega dela, potem nam nobeno delo, nobena ovira ni pretežka, bistveno pa zviša kvaliteto življenja.

Damjana Grubar, dipl.m.s.
Zdravstveni dom Krško
Banner Pulz

Več revij