Na obdobje dojenja naj bi se par pripravil že med nosečnostjo oziroma v času, ko načrtuje otroka. Dandanes obstaja veliko literature v slovenskem jeziku, kjer lahko nosečnica dobi koristne informacije o dojenju in oskrbi otroka po rojstvu. Priporočam tudi obisk šole za starše. Te delujejo v sklopu zdravstvenih domov in bolnišnic ali so privatno organizirane. Programi šol za starše se sicer razlikujejo, vendar večina vsebuje informacije o poteku nosečnosti in poroda, o novorojenčku in dojenju. Nekatere seznanjajo bodoče starše tudi z obstoječo zakonodajo v zvezi s starševstvom, z razvojem zob in ustno higieno pri otroku, s psihološko pripravo na novega družinskega člana. Obiskovanje šole za starše je koristno, ker dobijo bodoči starši tam informacije »iz prve roke«, od strokovnjakov, ki se že veliko časa ukvarjajo z določenim področjem, in lahko svoje strahove, dvome in informacije, ki so jih dobili drugje, preverijo v neposrednem razgovoru.
Nosečnica si lahko sama pomaga pri pripravah na dojenje s pozitivnim razmišljanjem o nosečnosti in porodu, pravilnim prehranjevanjem in higieno, z bivanjem na svežem zraku. Poskrbi naj za polnovredno prehrano, živila pa naj bodo kar najbližje svojemu naravnemu stanju. V nosečnosti in kasneje pri dojenju naj pije zadostne količine vode. Izogiba naj se strupom: cigaretam, alkoholu, pretiranemu uživanju prave kave, čaja in kokakole, konzerviranim jedem.
Eno najpogostejših vprašanj nosečnice je, kako naj si na dojenje pripravi bradavice. Danes odsvetujemo drgnjenje bradavic z brisačo ali celo krtačo. Bradavica mora biti za nežna dojenčkova usteca voljna in mehka. Za negovanje bradavic v nosečnosti in v obdobju dojenja je dovolj osnovna nega in umivanje z vodo. Posebno pozornost zahtevajo le vdrte bradavice, kar pa lahko že pred ali med nosečnostjo omilimo ali celo popravimo s preprostimi vajami in pripomočki. Če bradavice niso resnično zelo vdrte, jih bo največkrat izvlekel dojenček sam, ki s svojim sesanjem najmočneje vpliva na obliko bradavice.
POTEK ZGODNJEGA DOJENJA
Dojke se med nosečnostjo razvijajo in pripravljajo, da bodo prevzele vlogo popolne preskrbe novorojenčka s hrano, ko se prekine otrokova preskrba preko posteljice. Dojke so pripravljene na dojenje od 16. tedna nosečnosti. V prvih urah in dnevih po porodu odgovorijo na hormonalne spremembe, ki takrat nastanejo pri materi, in na otrokovo sesanje s proizvodnjo in sproščanjem mleka. Pri dojenju imata najpomembnejšo vlogo dva hormona: prolaktin in oksitocin. Oba izloča žleza z notranjim izločanjem, ki leži v možganih in se imenuje hipofiza. Nanju vplivajo številni drugi hormoni in tudi čustvovanje matere.
Najboljši čas za prvi podoj je takoj po rojstvu otroka, ko je njegov sesalni refleks najmočnejši. Večina novorojenčkov je pripravljena in si želi prvega podoja v prvi uri življenja. Kadar novorojenček zavrača bradavico že takoj po rojstvu, so za to zdravstveni razlogi pri njem ali pri materi.
Prvo zgoščeno mleko se imenuje mlezivo in zadosti vsem otrokovim potrebam po hrani v prvih dneh. Bogato je s protitelesi in protiinfektivnimi snovmi in ima še številne druge pozitivne učinke na otroka. Čeprav je mlezivo odlična hrana, ga je malo (nekaj čajnih žličk). Novorojenčki navadno intenzivno sesajo v prvih urah po rojstvu, potem pa za daljši čas zaspijo. Nekako pol dneva počivajo, nakar se ponovno začnejo dojiti. Majhni obroki spodbudijo otroka k pogostejšemu hranjenju, kar hitreje spodbudi nastanek novega mleka. Marsikatero mater prestraši pogosto sesanje njenega otroka drugi in tretji dan po rojstvu, posebno dojenje ponoči. Novorojenček še ne ve, kdaj je dan, in velikokrat se zgodi, da je v prvih tednih najživahnejši ravno ponoči. Zanj je sesanje na dojki novo opravilo, ki mu nemalokrat povzroča težave, zato velikokrat počiva in znova in znova sesa. Zgodnje neprekinjeno dojenje mu omogoča uskladiti sesanje, požiranje in dihanje, dokler je materina bradavica še mehka in lahko dosegljiva in preden je dojka polna mleka. Zgodnje in pogosto dojenje koristi tudi materi. Pomaga ji, da si lažje opomore od poroda, ker se ob otrokovem sesanju krči maternica in zmanjša izguba krvi. Manj je dovzetna za bolečine, prolaktin izboljša njeno razpoloženje in ji omogoča spanje tudi podnevi. Ob dojenju mati spozna svojega otroka in si pridobi samozaupanje, da ga bo lahko hranila, negovala in skrbela zanj.
Ko dojenemu otroku sledi rojstvo mlajšega sorojenca (tandemskodojenje), se za novega otroka po porodu znova naredi mlezivo.
ZNAČILNOSTI DOJENJA PRI NOVOROJENČKU
Novorojenčki imajo različne potrebe po sesanju. V prvih dneh želijo nekateri sesati pogosto in dalj časa, drugi sesajo nekaj ur, nato nekaj ur spijo in to ponavljajo, dokler se ne poveča količina materinega mleka tretji ali četrti dan. Takrat nastane v dojkah prehodno mleko. Govorimo o navalu mleka. Dojki se povečata, otrdita, včasih je oteženo izločanje mleka iz njiju. Matere postanejo zadovoljne, ker tudi otroci manj pogosto sesajo in so videti zadovoljni. Bolnišnični red lahko moti dojenje, če otroke prinesenejo k prsim, ko spijo ali kričijo, ne pa takrat, ko bi želeli sesati. Dojenje poteka najlažje, če sta mati in otrok skupaj dan in noč. Če mati pogosto doji v prvih dneh, ne bo imela zastoja v dojkah ob večji količini mleka. Pogosto dojenje zagotavlja zalogo mleka.
Po nastanku večje količine mleka teče iz ene dojke mleko različne kakovosti. Prednje mleko je bolj vodeno, vsebuje minerale, sladkor in beljakovine, zadnje mleko pa vsebuje več maščob. V prispodobi si lahko predstavljamo, da teče iz vsake dojke naše klasično kosilo: juha, glavna jed in pecivo. Razumevanje tega dogajanja je ključno za reševanje težav, ki nastanejo z dojenjem pri novorojencu. Pri novorojenčkih, torej otrocih, starih do enega meseca, opažamo posebno obliko sesanja na dojki, tako imenovano »dojenje v skupkih«. Najprej posesa »juho« in si vzame krajši čas za počitek, nato nadaljuje glavni del obeda in navadno potrebuje še en počitek preden se loti »peciva«. Šele takrat je zadovoljen in zaspi za daljši čas, včasih tudi za nekaj ur. Matere, ki pričakujejo redno dojenje v enakomernih razmakih, so zmedene zaradi obeh situacij in skušajo otroka naučiti reda. Če prepogosto menjavajo dojki pri dojenju, dobi otrok znova in znova samo »juho«. Tako pride do nesoglasij med njima, do neučinkovitega hranjenja, izgube otrokove teže in kaj hitro se lahko odločijo za prekinitev dojenja. Mati misli, da ima vodeno mleko. V taki situaciji materam svetujem, da upoštevajo otrokov ritem hranjenja in željo po počitku in če se zbudi kmalu po dojenju, nadaljujejo dojenje na isti dojki, če spi dalj časa, pa zamenjajo dojko. Če matere razumejo potek dojenja pri novorojencu, se mu prilagodijo dokler otrok ni dovolj močan, da uspešno popije ves obrok, to je v starosti nekaj tednov.
Nekatere matere imajo v začetku zelo veliko mleka. To pomeni, da je otrok še v večji nevarnosti, da dobi pri dojenju samo redki del obroka. Zgodi se, da dojen otrok prav zaradi tega ne napreduje zadovoljivo na teži. V takih primerih svetujem izbrizgavanje prednjega mleka in dojenje na gostejšem zadnjem mleku. Tak način dojenja priporočam tudi pri otrocih z izrazitimi trebušnimi krči.
Zdrav novorojenček ne potrebuje sladkane ali navadne vode niti mlečnih dodatkov. Če dobijo otroci stekleničke in dude, so manj dojeni in materine dojke so pogosteje vnete. Voda in mlečni dodatki zasitijo otroka in mu zmanjšajo željo po sesanju. Raziskave kažejo, da redna uporaba mlečnih dodatkov privede do predčasnega prenehanja dojenja, običajno v štirih do osmih tednih. To se zgodi, ker je tvorba materinega mleka odvisna od povpraševanja po njem - pogosteje kot je otrok dojen, več mleka se tvori. Velja tudi nasprotno: manj kot je otrok dojen, manj mleka bo mati proizvajala. Matere, ki začnejo dodajati stekleničke, preden imajo dovolj svojega mleka, se znajdejo v začaranem krogu, z manj in manj mleka in več in več stekleničk. Nastane tako imenovana »sesalna zmeda«. Prsno bradavico lahko dojenec zaradi nepravilnega sesanja poškoduje ali pa jo popolnoma odklanja.
Dojki sta nekoliko različni in neredko se zgodi, da dojenček raje pije pri eni. Kadar že od rojstva zavrača isto dojko, je to zdravstveni problem matere ali otroka. Otrok z zlomljeno ključnico lahko prve dni zaradi bolečine odklanja pitje na eni dojki. Kasneje so lahko razlogi v različno oblikovanih bradavicah, razliki v izločanju mleka, vnetju ene dojke, dišavah, poškodovani ali operirani dojki ali zelo redko tumorju na dojki.
Če je mati pogosto dojila v prvih dneh, ne bo imela zastoja v dojkah, ko bo naval mleka. Neprijetno bolečino si lahko olajša s toplimi obkladki pred dojenjem, nežno masažo proti bradavici, pogostim dojenjem, hladnimi obkladki med podoji, izbrizgavanjem pri neučinkovitem dojenju, z nošnjo primernega perila. Ni potrebno omejevati popite tekočine. Doječa mati naj pije toliko, kolikor je žejna, izločen urin mora biti svetel in brez smradu.
MASTITIS
Mastitis je vsako vnetje dojk, z vročina ali brez nje. Zamašen vod je zatrdlina brez vročine. Pomagajo topli obkladki, nežna masaža, pogosto dojenje, počitek, udobno perilo, antibiotik. Ponavljajoče se vnetje dojk je neprijetnost, ki ima veliko razlogov: nepozdravljen mastitis, utrujenost, stres, zmanjšana odpornost za infekt, slabokrvnost, ogromno mleka, neredno dojenje, poškodovane bradavice, dojenje z nastavki, neprimerno perilo, mastna, slana hrana, alergeni, pretirano gibanje z rokami, čustvovanje. Potrebna je zdravstvena oskrba.
Prve štiri do šest tednov je čas prilagajanja. Opazovanje otrokovih potreb je najzanesljivejši način za nastanek uspešnega sožitja. Prehuda lakota pri neučakanem otroku, ki ne prenese previjanja pred dojenjem, ali prepogosto menjavanje dojk, kar povzroči, da otrok ne pride do gostejšega mleka v dojki, naredi otroka nezadovoljnega, kar pokaže z zavračanjem. Nekateri otroci ne prenesejo pretiranega dotikanja lica in glave.
Vse, kar je mati zaužila se v majhnih količinah izloča tudi z mlekom. Razlogi za zavračanje dojke so lahko spremenjen okus mleka, kofein, nikotin, alkohol, zdravila. Tudi odišavljena materina koža otroku ne ustreza.
V otrokovi starosti približno tri tedne, šest tednov in tri mesece nastanejo krize dojenja, ko nenadoma poraste otrokova potreba po količini mleka. Mati naj takrat več počiva, pije dovolj tekočine in pogosteje doji, pa bo tvorila dovolj mleka za otrokove potrebe.
Neprehoden nosek je huda ovira za uspešno dojenje, zato ga je vedno treba zdraviti. Glivična okužba materine bradavice in otrokove ustne sluznice (soor) zmoti uspešno dojenje in lahko povzroči zavračanje bradavic in jo je tudi treba zdraviti. Nekateri otroci že od samega začetka podvijajo jeziček in zato neuspešno grabijo za bradavico. Rastoči zobje lahko prekinejo uspešno dojenje in posebej se je treba potruditi, da ponovno steče. Podoj je treba prekiniti ali pa otroka močno stisniti k sebi, govoriti z njim, se mu zelo posvetiti, dojiti po njegovi želji, menjati okolje za dojenje in spoznati, kdaj je konec podoja.
Materino mleko je najprimernejša hrana za otroka do starosti šest mesecev, kasneje je priporočljivo dodajati tudi drugo hrano. Zdravi donošeni novorojenčki so lahko uspešno dojeni tudi brez strokovne pomoči. Otroci z nizko porodno težo in bolni novorojenci pa potrebujejo veliko strokovne pomoči, da so lahko hranjeni z materinim mlekom in celo dojeni. Dohranjevanje in hranjenje s prilagojenim mlekom je vedno potrebno pri otrocih z motnjami presnove, majhnih nedonošenčkih in zahirančkih, ob večji izgubi teže in dehidraciji. Dohranjevanje predpiše zdravnik.
Psihologi ugotavljajo, da dojenje pomaga materi in otroku ustvariti toplo, ljubeče sožitje, ki mater čustveno zadovoljuje. Dojeni otroci manj jokajo in hitreje napredujejo, če so stalno ob materi in dojeni takoj po rojstvu. Doječe matere se bolje čustveno odzivajo na otroka. Manj se pritožujejo nad njegovimi potrebami in nočnim dojenjem.
V zadnjih desetletjih je mnoge raziskovalce pritegnil vpliv prehrane v rani mladosti na telesni in umski razvoj otrok. Rast dojenih otrok je skladnejša, med njimi je manj predebelih otrok. Pozitiven vpliv dojenja na intelektualni razvoj ima številne razloge: nekatere sestavine materinega mleka, ki jih ne najdemo v prilagojenih mlekih, spodbujajo razvoj centralnega živčevja. Telesni stik med materjo in otrokom pripomore k čustveni navezanosti med njima in spodbuja razvoj. Materina izobrazba, inteligenca in odnos do zdravja so značilno povezani z uspešnostjo dojenja. Materina odločitev za dojenje, posebno za dolgo dojenje, kaže na njeno skrb za zdravje otroka in motivacijo, da stimulira otrokov razvoj. Dojenje je zlasti koristno za otroke v manj spodbudnem intelektualnem okolju. Otroci z nizko porodno težo pridobijo pri hranjenju z materinim mlekom več kot ob rojstvu normalno težki otroci. Tisti, ki so dobili več materinega mleka, so izkazovali boljšo socialno interakcijo, budnost in gibalno sposobnost. Otroci mater, ki so bile v zgodnjem obdobju manj depresivne in so se več dotikale otrok, so imele več mleka, njihovi otroci so bolje napredovali. Verjetno ne gre zgolj za vpliv materinega mleka, ampak za številne vplive, ki spremljajo dojenje: dotik, ljubkovanje, verbalna in neverbalna komunikacija, skrb za zdravje otroka ipd. S tega stališča je dojenje nadvse koristna dota za življenje.
IBCLC
Splošna bolnišnica Maribor
